• Košutica

    Košutica

    Košutica (ali Ljubeljska Baba) je gora vzhodno od Ljubelja, na meji z Avstrijo. Od glavnega grebena Karavank je odmaknjena nekoliko proti SZ – od grebena Košute (Veliki vrh – 2088 m) jo na V loči Hajnževo sedlo (1701 m), na Z pa od Palca in Vrtače prelaz Ljubelj (1369 m).

    Preberi več
  • Vrtača

    Vrtača

    Vrtača je vzhodna soseda Stola, drugi najvišji vrh v Karavankah, imenujejo jo tudi Visoka Vrtača; med domačini na južni strani (Žirovnica, Bégunje) je znana kot Nemški vrh.

    Preberi več
  • Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik je razgledni vrh na pobočju med dolino Male Pišnice in Planice in je nepogrešljiva kulisa planiške skakalne arene ... SV vrh gore predstavlja Vitranc, ki pa se je s svojimi smučarskimi progami zelo uveljavil v svetu alpskega smučanja.

    Preberi več
  • Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (domačini mu pravijo Stu) - Kobariški, da se razlikuje od tistega v Karavankah - je najvišji vrh razpotegnjenega pogorja med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.

    Preberi več
  • Pršivec

    Pršivec

    Pršivec je gora, ki se strmo in visoko vzpenja iznad S obale Bohinjskega jezera, se ponosno ogleduje v njem in zakriva pogled proti višjim vrhovom s Triglavom na čelu.

    Preberi več
  • Uršlja gora

    Uršlja gora

    Uršlja gora je razgledna gora, visok skalni osamelec na skrajnem V robu Karavank, med Mežiško in Mislinjsko dolino. Zaradi neporaščenega vrha se je gora sprva imenovala Plešivec, od postavitve cerkve sv. Uršule leta 1602 pa Uršlja gora.

    Preberi več
  • Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst se dvigata vsaka na svojem koncu grebena Spodnjih Bohinjskih gora, nad Bohinjsko Bistrico na bohinjski in Stržiščem na primorski strani.

    Preberi več
  • Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    V pogorju "skupine Krvavca", v predgorju Grintovcev, na grebenu, kjer se vrstijo vrhovi Krvavec (1853 m), Veliki Zvoh (1971 m) in Vrh Korena (1999 m), ki je najvišji vrh, ki ni dvatisočak.

    Preberi več
  • Stol

    Stol

    Stol s svojo široko kopasto in s številnimi dolgimi žlebovi razbrazdano podobo ponuja zelo dovršeno gorsko kuliso blejski kotlini in gorenjski deželi, nad katero kraljuje.

    Preberi več
  • Jalovec

    Jalovec

    Jalovec je šesta najvišja gora v Sloveniji. Z vrha, ki se strmo spušča proti trem alpskim dolinam (Loška Koritnica, Tamar in Zadnja Trenta), je lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp..

    Preberi več
  • Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica je vrh na Pivškem - med Postojno in Pivko, na levi strani - kot ogromna kopica sena ali ‘lonica’, kot jim pravijo domačini ... se ponosno vzpenja nad Pivškim podoljem – zadnja leta spet s cerkvijo na vrhu. Z vrga je čudovit razgled na Postojnsko kotlino in po širnem Pivškem podolju – vse tja do morja ... pa na okoliške vrhove: Vremščico, Nanos, na slemena Javornikov, Snežnik, Učko ... Julijce, Dolomite ...

    Preberi več
  • Vogel

    Vogel

    Leži v vencu Sp. Bohinjskih gora in nanj se lahko povzpnemo tako s primorske kot tudi z bohinjske strani. Na S strani je visokogorsko smučišče, vendar je tudi poleti zelo obiskan. Nad Bohinjsko kotlino (Na Rjavo skalo - 1535 m visoko) obiskovalce pripelje tudi gondola..

    Preberi več
  • Mangart

    Mangart

    Mangart je ena najveličastnejših gora v Julijskih Alpah (četrta najvišja, za Triglavom, Montažem in Škrlatico). Celotno mangartsko pogorje tvori naravno pregrado med dolino Koritnice na J in Mangartsko dolino na S, ki leži že v Italiji.

    Preberi več
  • Čemšeniška planina

    Čemšeniška planina

    Masivni hrbet Čemšeniške planine se začenja V od Trojan in se od Z proti V razteza vse do Vrhov (nad Čebinami). S svojo lego in višino je meja med Savinjsko dolino in Zasavjem, vendar jo na Savinjski strani navadno imenujejo Velika planina.

    Preberi več
  • Begunjščica

    Begunjščica

    Begunjščica je skoraj deset km dolgo pogorje v Karavankah, ki se razteza od Stola na Z do Šentanske doline na V. Ima več vrhov, najvišji je v sredini Veliki vrh, na V je Begunjska Vrtača (1997 m).

    Preberi več
  • Dobrča

    Dobrča

    Dobrča je gora, ki se med Tržičem in Begunjami na Gorenjskem strmo dviga iz gorenjske ravnine. Zemljepisno je to najjužnejši odrastek Stola (Karavanke), čeprav geološko spada v Kamniške Alpe.

    Preberi več
  • Skuta

    Skuta

    Skuta je po višini tretja najvišja gora v Kamniških Alpah (za Grintovcem in Kočno), in je zaradi drznih oblik, vitkosti in predvsem veličastnega razgleda, ki ga ponuja, in pogledov v globino, po mnenju mnogih najlepša gora celotnega gorstva.

    Preberi več
  • Škrlatica

    Škrlatica

    Škrlatica je najvišji vrh gorskega masiva med dolinama Velika Pišnica in Vrata in druga najvišja gora v Sloveniji. Najlepši pogled na njeno strmo S steno, ki pada v krnico Velika Dnina (19oo m) je s poti na Vršič (SZ).

    Preberi več
  • Visoka Ponca

    Visoka Ponca

    Visoka Ponca (it. Ponza Grande) je gora v Julijskih Alpah, na meji med Italijo in Slovenijo. Njena mogočna skalnata podoba na S zaključuje greben med Planico in Mangartsko dolino.

    Preberi več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
 

Sv. Trojica na Pivškem (1106 m)

201801 trojica 013Ko se vozimo iz Postojne proti Pivki, jo kmalu ugledamo na naši levi – kot ogromna kopica sena ali ‘lonica’, kot jim pravijo domačini ... kako se ponosno vzpenja nad Pivškim podoljem – zadnja leta spet s cerkvijo na vrhu. Do nje je mogoče z več strani, najbolj ‘obljudeni’ izhodišči sta Slovenska vas (Petelinje) in Trnje pri Pivki, nekoliko daljša je pot iz Postojne (če na Počku ni vojaških aktivnosti). Nobena od omenjenih poti ni zahtevna, vse so dobro označene. Vzpon na vrh je ob lepem vremenu poplačan s čudovitim razgledom na Postojnsko kotlino in po širnem Pivškem podolju – vse tja do morja ... pa na okoliške vrhove: Vremščico, Nanos, na slemena Javornikov, Snežnik, Učko ... Julijce, Dolomite ...

    Izhodišče: Slovenska vas – parkirišče (546 m)
    Dostop do izhodišča: Primorsko AC zapustimo na izvozu Postojna, peljemo se proti Pivki in Ilirski Bistrici ... v vasi Petelinje - levo (Slovenska vas), pod vasjo je parkirišče in info table (Krajinski park).
    Čas hoje: izhodišče – 30 min – Petelinjsko jezero – 15 min – Okroglek – 40 min – Zg. Ravne – 25 min – razpotje (Trnje) – 15 min – vrh = skupaj: dobri 2 uri vzpona; spust: vrh – 15 min – razpotje (Trnje) –
    1 h – dolina Vlačno – 15 min – Okroglek – 30 min – Slovenska vas = skupaj: 2 uri spusta; opisana krožna: s postanki dobre 4 h.
    Višinska razlika: 560 m
    Zahtevnost: lahka ozn. pot, tudi družine z otroki
    Čas obiska: vse leto
    Zemljevid: Snežnik 1:50.000, Velika Krpanova pot.

OPIS POTI

  • s parkirišča pod vasjo po cesti (200 m) do Ekomuzeja Pivških presihajočih jezer  (za posamez. odprt ob sobotah in nedeljah, za skupine se je treba dogovoriti);
  • od muzeja desno po cesti – kratek vzpon in po makadamu navzdol - odcep levo – na kolovoz med ograjene travnike;
  • razpotje: desno steza skozi gozd in grmovje – do vrha še 1 h 40 min (naravnost Petelinjsko jezero – 2 min);
  • iz gozda, levo ob ograji do pašnih vrat (desno), čez pašnik – čez razgledno pobočje;
  • na vrhu pobočja (Okroglek) skozi leso, levo na kolovoz in cesto  – nekoliko navzdol po mkdm cesti proti S;
  • več ravnih odsekov do razpotja: desno (markacije) in po kolovozu navzgor skozi redke borovce in brinje;
  • po zložnem kolovozu mimo velike jase – v gozd in naprej do gozdne ceste (razpotje Zg. ravne – 805 m) in čez njo;
  • po stezi skozi gozd – položno čez večji travnik (lovska opazovalnica);
  • z leve pot z (naj)višjega izhodišča (Sevski gozd – gl. druga izhodišča);
  • z jase v gozd po kolovozu – položno skozi do ozn. razpotja (929 m) – z desne pot iz Trnja (glej druga izhodišča);
  • kmalu po kolovozu levo in zložno navzgor na še eno gozdno cesto (kamen z vklesanim angelom in markacijo);
  • po kolovozu naravnost (bolj položno na vrh: desno po poti) – čez večjo jaso – pot zaokroži strmeje skozi gozd;
  • z roba gozda na vršno travnato pobočje in po njem na vrh;

Sestop: 1. po poti vzpona; 2. krožno – z vrha levo po pobočju do ceste – desno po cesti do kamna z angelom – od tam do razpotja in levo proti Trnju – skozi gozd in čez travnata pobočja z razgledi – do makadama (gl. druga izhodišča) – po njem desno proti Okrogleku – od tam po poti vzpona proti Petelinjskem jezeru.

Zemljevid poti A4 (prenesi za print)

    Druga izhodišča in smeri

    - dolina Vlačno (622 m); do tja: iz Pivke levo do Trnja – pred vasjo levo – makadam do parkirišča
    (3 km); lahka ozn. pot; viš. razlika 501 m; 1 h 20 min.
    - Sevski gozd (820 m); do tja: po cesti iz Trnja; lahka ozn. pot; viš. razlika 286 m; 40 min.
    - Jeršiče (650 m); blizu postojnske železniške postaje, čez AC; lahka ozn. pot; viš. razlika 456m (po poti: 525 m); 2 h 45 min.....

VTISI S POTI
K Sv. Trojici sem sprva nameraval iz postojnske strani (gl. druga izhodišča), a med tednom na vojaškem vadišču Poček večkrat ‘poka’, pot pa poteka tudi prek ‘območja ciljev’ in je zato bolj ‘mirna’ ob koncu tedna (podatki o vojaških aktivnostih za vsak dan so objavljeni na spletni strani Slovenske vojske). Zaradi lepega dne, sem se odločil za ‘pivška’ izhodišča: razgibavanje sem si lahko po mili volji podaljšal, hkrati pa odkril še veliko zanimivega v Krajinskem parku Pivških presihajočih jezer.
Presenetila me je urejenost parka, table, označenost poti (stebrički z oznakami – piktogrami), pa mir in številne možnosti za ‘gor in dol in naokrog’ ... tudi ‘mimo Počka’ proti Postojni sem poskušal, a sem moral zelo pohiteti, da sem se uspel do teme vrniti na izhodišče.
Dan je bil prečudovit, sončen, snega več kot dovolj ... za pravi zimski vzpon in čudovite razglede ...
Če se vam zdi, da je izlet prekratek, se lahko odpravite še na bližnjo Lonico (1124 m), lahko pa pot zaokrožite tako, da se v dolino odpravite malo bolj ‘naokoli’: proti Trnju ... potem pa spodaj vse ‘zašpilite’ nad Petelinjskim jezerom.

 piše Marko Čuk
marko.cuk@ognjisce.si

Zajemi vsak dan

Lahko dosežemo izpolnjeno življenje kljub mnogim neizpolnjenim željam.

(Dietrich Bonhoeffer)
Ponedeljek, 23. Julij 2018

Ali ste vedeli ...

  • je na Lonici (tako se je nekdaj imenoval vrh) stala romarska cerkev že v 17. stol. (tako Valvasor in letnica 1672 na kamnu) in je spadala v župnijo Slavina. Po reformah Jožefa II. je bila ob koncu 18. stol. opuščena, kasneje požgana.
  • da so se prva romanja k ruševinam začela leta 1993, gradnja čez dobrih deset let, obnovljeno cerkev in nov zvon je 1. maja 2010 (po 225 letih) blagoslovil koprski škof Metod Pirih.
  • da naj bi ob vznožju hriba (Vasišče) po ljudskem izročilu nekdaj stala vas Vrh, od koder naj bi bil doma Levstikov junak Martin Krpan, … vendar pa “boj za Krpanovo dediščino” še traja, za svojega ga hočejo imeti tudi na Blokah (vas Sv. Trojica) …
  • da ime Pivka prihaja iz besede ‘pivšce’ = polje, ki pije vodo.
  • da je Pivka občina z največ jezeri v Sloveniji (17), ki jih večino časa sploh ni. Največje je Palško jezero (300 nogometnih igrišč), najbolj obstojno pa Petelinjsko jezero (9 mesecev).
  • da Krajinski park Pivška presihajoča jezera zavzema večji del Zg. Pivke – med Koritnicami in Šembijami na jugu in Prestrankom na severu (več: www.pivskajezera.si.
  • da veliko ugank o reki Pivki in presihajočih jezerih, o njihovem nastajanju, vplivu na življenje, naravnih vrednotah, rastlinskih in živalskih vrstah … lahko rešite v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi.
  • da lahko v Pivki obiščete tudi Park vojaške zgodovine Pivka, muzejsko in doživljajsko središče, namenjeno izobraževanju, raziskovanju in izjemnim doživetjem (več: http://parkvojaskezgodovine.si/).

Ognjišče na Facebooku

Na vrh