• Stol

    Stol

    Stol s svojo široko kopasto in s številnimi dolgimi žlebovi razbrazdano podobo ponuja zelo dovršeno gorsko kuliso blejski kotlini in gorenjski deželi, nad katero kraljuje.

    Preberi več
  • Košutica

    Košutica

    Košutica (ali Ljubeljska Baba) je gora vzhodno od Ljubelja, na meji z Avstrijo. Od glavnega grebena Karavank je odmaknjena nekoliko proti SZ – od grebena Košute (Veliki vrh – 2088 m) jo na V loči Hajnževo sedlo (1701 m), na Z pa od Palca in Vrtače prelaz Ljubelj (1369 m).

    Preberi več
  • Begunjščica

    Begunjščica

    Begunjščica je skoraj deset km dolgo pogorje v Karavankah, ki se razteza od Stola na Z do Šentanske doline na V. Ima več vrhov, najvišji je v sredini Veliki vrh, na V je Begunjska Vrtača (1997 m).

    Preberi več
  • Vrtača

    Vrtača

    Vrtača je vzhodna soseda Stola, drugi najvišji vrh v Karavankah, imenujejo jo tudi Visoka Vrtača; med domačini na južni strani (Žirovnica, Bégunje) je znana kot Nemški vrh.

    Preberi več
  • Vogel

    Vogel

    Leži v vencu Sp. Bohinjskih gora in nanj se lahko povzpnemo tako s primorske kot tudi z bohinjske strani. Na S strani je visokogorsko smučišče, vendar je tudi poleti zelo obiskan. Nad Bohinjsko kotlino (Na Rjavo skalo - 1535 m visoko) obiskovalce pripelje tudi gondola..

    Preberi več
  • Mangart

    Mangart

    Mangart je ena najveličastnejših gora v Julijskih Alpah (četrta najvišja, za Triglavom, Montažem in Škrlatico). Celotno mangartsko pogorje tvori naravno pregrado med dolino Koritnice na J in Mangartsko dolino na S, ki leži že v Italiji.

    Preberi več
  • Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    V pogorju "skupine Krvavca", v predgorju Grintovcev, na grebenu, kjer se vrstijo vrhovi Krvavec (1853 m), Veliki Zvoh (1971 m) in Vrh Korena (1999 m), ki je najvišji vrh, ki ni dvatisočak.

    Preberi več
  • Skuta

    Skuta

    Skuta je po višini tretja najvišja gora v Kamniških Alpah (za Grintovcem in Kočno), in je zaradi drznih oblik, vitkosti in predvsem veličastnega razgleda, ki ga ponuja, in pogledov v globino, po mnenju mnogih najlepša gora celotnega gorstva.

    Preberi več
  • Čemšeniška planina

    Čemšeniška planina

    Masivni hrbet Čemšeniške planine se začenja V od Trojan in se od Z proti V razteza vse do Vrhov (nad Čebinami). S svojo lego in višino je meja med Savinjsko dolino in Zasavjem, vendar jo na Savinjski strani navadno imenujejo Velika planina.

    Preberi več
  • Uršlja gora

    Uršlja gora

    Uršlja gora je razgledna gora, visok skalni osamelec na skrajnem V robu Karavank, med Mežiško in Mislinjsko dolino. Zaradi neporaščenega vrha se je gora sprva imenovala Plešivec, od postavitve cerkve sv. Uršule leta 1602 pa Uršlja gora.

    Preberi več
  • Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik je razgledni vrh na pobočju med dolino Male Pišnice in Planice in je nepogrešljiva kulisa planiške skakalne arene ... SV vrh gore predstavlja Vitranc, ki pa se je s svojimi smučarskimi progami zelo uveljavil v svetu alpskega smučanja.

    Preberi več
  • Dobrča

    Dobrča

    Dobrča je gora, ki se med Tržičem in Begunjami na Gorenjskem strmo dviga iz gorenjske ravnine. Zemljepisno je to najjužnejši odrastek Stola (Karavanke), čeprav geološko spada v Kamniške Alpe.

    Preberi več
  • Pršivec

    Pršivec

    Pršivec je gora, ki se strmo in visoko vzpenja iznad S obale Bohinjskega jezera, se ponosno ogleduje v njem in zakriva pogled proti višjim vrhovom s Triglavom na čelu.

    Preberi več
  • Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (domačini mu pravijo Stu) - Kobariški, da se razlikuje od tistega v Karavankah - je najvišji vrh razpotegnjenega pogorja med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.

    Preberi več
  • Škrlatica

    Škrlatica

    Škrlatica je najvišji vrh gorskega masiva med dolinama Velika Pišnica in Vrata in druga najvišja gora v Sloveniji. Najlepši pogled na njeno strmo S steno, ki pada v krnico Velika Dnina (19oo m) je s poti na Vršič (SZ).

    Preberi več
  • Visoka Ponca

    Visoka Ponca

    Visoka Ponca (it. Ponza Grande) je gora v Julijskih Alpah, na meji med Italijo in Slovenijo. Njena mogočna skalnata podoba na S zaključuje greben med Planico in Mangartsko dolino.

    Preberi več
  • Jalovec

    Jalovec

    Jalovec je šesta najvišja gora v Sloveniji. Z vrha, ki se strmo spušča proti trem alpskim dolinam (Loška Koritnica, Tamar in Zadnja Trenta), je lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp..

    Preberi več
  • Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst se dvigata vsaka na svojem koncu grebena Spodnjih Bohinjskih gora, nad Bohinjsko Bistrico na bohinjski in Stržiščem na primorski strani.

    Preberi več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18

Stol (Kobariški) (1673 m), Muzec (1612 m) in Gabrovec (1630 m)

 201504 kobariski stol 01

S parkirišča blizu cerkve sv. Nikolaja že med pripravami pogledujem proti današnjemu cilju in celotnemu grebenu, ki ga ožarja jutranje sonce. V Breginjski kot ne zaidem prav pogosto in zato se kmalu odločim, da si bom omislil kar celodnevni pohod: s Stola se bom po grebenu podal proti zahodu in se preko Muzca min Gabrovca po zahodni poti vrnil na izhodišče. Po asf. cesti grem skozi vas, tabla me opozori na Ščirnov ograd, štiri domačije, ki so bile po potresu obnovljene in so zdaj kulturni spomenik. Kmalu sem na makadamu, grem mimo obnovljene Petrinove žage do označenega križišča, in tam desno za oznakami proti Stolu in Muscu. Vzpenjam mimo ribogojnice do prvega razcepa: levo se odcepi steza na Muzec (Musc), po kateri se bom popoldne vračal.

    • Izhodišče: Breginj (550 m)
    • Dostop do izhodišča: do Kobarida iz goriške strani ali čez Vršič; iz središča kraja proti mejnemu prehodu Robič. Kmalu za vasjo Staro selo z glavne ceste zavijem desno proti Breginju in se peljem po cesti nad Kredom, skozi Potoke in mimo Sedla do Breginja, kjer na parkirišču v bližini cerkve pustim avtomobil.
    • Čas hoje: Breginj – vrh Stola: 2 h 45 min; vrh Stola – Gabrovec: 1 h 45 min; Gabrovec – Breginj: 1 h 30 min, skupaj krožna (s postanki): dobrih 6 ur
    • Višinska razlika: Breginj – Stol: 1123 m (po poti: 1145 m)
    • Zahtevnost: delno zahtevna, označena pot. Previdnost v mokrem na strmih travnatih pobočjih, na grebenu in pri vračanju z Muzca in Gabrovca.
    • Priporočam: dobro planinsko obutev, palice
    • Čas obiska: v vseh letnih časih, pozimi je primerno izhodišče planina Božca, do nje iz doline Učje.
    • Zemljevidi in vodniki: Julijske Alpe – zahodni del, 1:50.000, Izletniška karta Posočje, 1:50.000

Nekoliko naprej si v neposredni bližini ogledam še izvir Bele, potem pa še nekaj časa hodim po cesti, s katere se levo usmerim na markirano pot, ki se vzpenja skozi redek gozd. Pot večkrat prečka gozdno cesto, ki vijuga po pobočju, sprva se zložno vzpenja po neizrazitem grebenu in se nazadnje bolj strmo vzpne proti cerkvici sv. Marjete, ki je postavljena pod skalami (973 m). Od cerkvice grem še nekaj časa po gozdu, kmalu pa pridem na razgledna travnata pobočja in nad gozdom presenečen obstanem, saj se odpre čudovit pogled na Breginjski kot in vrhove, ki ga obdajajo. Pot proti vrhu v glavnem sledi grebenu in se na bolj strmih odsekih cik–cak vzpenja. Navadno se na podobnih vzponih ne ustavljam prav pogosto, tu pa me pogosto premagajo lepi razgledi in kmalu pogled seže prav do morja ... Pobočje je res zelo strmo in v mokrem je treba biti kar previden, pomislim ...Pod vrhom grebena je še nekaj strmih, kamnitih odsekov, toda presenetljivo hitro pridem na greben (pod vrhom Njivce) in lahko pogledam čez – proti S na mogočno kaninsko pogorje. Od tu že lahko vidim vrh Stola z antenami, le še nekoliko se bo treba spustiti, potem pa se spet vzpeti po kamniti poti. Ves čas je z grebena zares imeniten pogled na vse strani in slabe četrt ure je še do vrha. Tu se zima še ni dokončno poslovila, saj je še nekaj snega, in tudi severni veter daje vedeti, da bo treba na pomlad še malce počakati ... Razgledi na severno stran so izjemni, Julijci so pred menoj kot na dlani, pa bohinjske gore ..., res veliko priložnosti za občudovanje in čudenje. Z vrha se spustim na sedlo, na razpotje, do katerega sem se prej vzpel od Sv. Marjete, potem pa naprej po grebenu: najprej nekoliko navzgor skozi nizko ruševje in grmovje. Pot je na S strani še nekoliko zasnežena, vseskozi pa zelo razgledna in na najvišjem delu se greben nekoliko poravna (Puntarčič). Naprej se sprva še prebijam med ruševjem, potem pa pot postane bolj prijetna, nekoliko se celo spušča in nato vzpenja proti vrhu Ribežnov (1518 m). Spet je na vrsti spust, tokrat nekoliko drugačen, saj se pot obrne na severno stran in se skozi pas grmovja strmo spušča na manjše sedlo. Pred menoj je bolj kamnito pobočje, spet je treba navzgor ... na vrhu pot zavije skozi pas grmovja, še naprej vztraja na grebenu, sneg ostaja na severni strani, južna pa je kopna. Se pa nekoliko položi, pred seboj že vidim vrh Muzca (1612 m) in kmalu me čaka še en strm vzpon po pobočju proti vrhu.

    Druga izhodišča in smeri

    iz Breginja (550 m) – čez Gabrovec in Muzec, v obratni smeri glavnega opisa; viš. razlika 1123 m (po poti 1300 m); 4 h 45 min; delno zahtevna označena potiz Kobarida (234 m); mimo razgledišča na Homu na greben, čez Starijski vrh mimo bivaka Hlek, čez preval Na Verilih na vrh; viš. razlika: 1439 m, 4 h 15 min; lahka označena potiz vasi Potoki pred Breginjem (341 m); mimo vodnega izvira skozi gozd na poraščena pobočja in naprej do bivaka Hlek na Starijskem vrhu; viš. razlika: 1332 m, 3 h 30 min; lahka označena potiz vasi Sedlo (495 m), km in pol pred Breginjem; peš delno po cesti (8 km) delno po stezi Na Verile in na vrh, viš. razlika: 1178 m, 4 hs planine Božica – preval na Verilih (1373 m), do sem z avtomobilom: z Žage pri Bovcu 5 km po cesti proti Učji (Italija), pred nekdanjim mejnim prehodom levo odcep gozdne ceste na planino Božica in na preval Na Verilih (še 12 km), od tu do vrha še 1 h peš, viš. razlika: okrog 300 m, lahka označena pot.

Na vrhu je nekaj priložnosti za razglede, pred menoj pa je že naslednji vrh Gabrovec (Gabruc), še prej pa bo treba (kako zanimivo) še enkrat strmo navzdol – na sedlo pri bivaku. Od tu se začne steza vzpenjati proti vrhu drugega (zadnjega) današnjega cilja – Gabrovca (1630 m). Najbolj strmo je malo pod vrhom, toda ob razgledu na vrhu človek pozabi na utrujenost. Kar nekaj časa se zadržim na vrhu, preden prepoznam vse vrhove in doline ... daleč na okrog, tudi čez furlansko ravnino. Potem pa ne prehitro nazaj v dolino – najprej do bivaka (1580 m) na sedlu, potem pa navzdol po strmini, prečno čez pobočje do razcepa, kjer se pridruži Čadonova pot z Muzca, potem pa pot išče neizrazite grebene na strmem pobočju, vmes je še kakšen bolj strm odsek, nekaj spusta med skalami in spet veselo čez travnate vesine. Hitro sem na tisoč metrih nad morjem, opazim tablo, ki vabi k izviru Klatnica, pot proti Breginju pa se obrne desno v redek gozd, potem pa še čez zanimiv del: čez ozek in krušljiv skalnat greben, kjer je treba biti previden, saj je pot precej izpostavljena. Potem pa sem že na gozdnatem hrbtu in po njem kmalu na izravnavi, kjer se desno odcepi pot proti Plazju in Nizkemu vrhu in naprej po grebenu proti Breškemu Jalovcu (1613 m). Sledi spet nekoliko bolj strm spust skozi bukov gozd, kjer je bilo tudi več polomljenega drevja, toda poti so lepo očiščene. Pred menoj je le še zadnji del poti: steza se izteče na makadam, krog je sklenjen in po gozdni cesti se odpravim proti Breginju. Ko srečam domačina, ki ga zanima, kod vse sem hodil, in mu opišem prehojeni krog, se nekoliko začudi, potem pa pravi: "Lepa tura, danes boste pa dobro spali!". Malce mi je dal misliti, toda vseeno sem sklenil, da bom pot predstavil v celoti. Morda je res nekoliko dolga in terja nekaj kondicije, toda lahko jo prehodite tudi v več delih (bivak), lahko jo obrnete, skrajšate in prilagodite razmeram in sposobnostim ... greben Stola je vsekakor zanimiv in pot ima v ne prevročih mesecih zagotovo poseben čar.

P.S. Igor Baloh, član PD Kobarid, odsek Breginj, nas je opozoril na nekaj napačnih imen, ki smo jih navedli (zemljevidi). Pravi, da se domači ljubitelji gora trudijo, da bi jim vrnili originalna imena - kot jih poznajo domačini. Ime Breginjski Stol tako ne obstaja - je le Stol, ki mu domačini rečejo Stu. Mali Muzec je samo Muzec (po domače Musc), Veliki Muzec pa je Gabrovec (po domače Gabruc). Napake smo v zgornjem članku popravili, navajamo pa jih zato, da se boste znašli na zemljevidih, kjer so drugačna imena...Igorju Balohu se zahvaljujemo za njegovo skrb, prosimo pa tudi druge, ki v naših člankih opazite kakšno pomankljivost, da nam to sporočite Hvala.

Zajemi vsak dan

Rožni venec navaja kristjane, da se vsak dan za nekaj trenutkov pomudijo ob tem, kar Cerkev vsako leto znova postavlja pred nje v obhajanju liturgičnega bogoslužja.

(Anton Strle)
Petek, 20. Oktober 2017

Zanimivosti ...

  • Leta 1976 je potres hudo poškodoval Breginj, ohranili so se cerkev z župniščem in štiri domačije, ki so bile po potresu obnovljene in so zdaj kulturni spomenik (Ščirnov ograd).
  • Stol (domačini mu pravijo Stu, zanje je Breginjski, uradno pa Kobariški, da se razlikuje od tistega v Karavankah), je najvišji vrh slovenskega dela ozkega in razpotegnjenega pogorja med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom. Najvišji vrh italijanskega dela je Veliki Karman (1709 m) onstran Terske doline nad Huminom.
  • Greben Stola je najdaljši v Julijskih Alpah (34 km) in se razteza od Kobarida do Humina v Italiji.
  • Cerkvica sv. Marjete (sv. Margete) visoko na pobočju Stola (973 m) na majhni izravnavi ob veliki skali, je bila zgrajena že leta 1572.
  • Beneška Slovenija se razteza od Soče do Tilmenta v Italiji in k njej spada tudi skrajni zahodni del Slovenije, ki ga imenujemo Breginjski kot. Več teh krajih preberite na http://breginjski–kot.com.
  • Ljudska razlaga izvora imena za Muzce pravi, da prihaja od besede 'molsti'.
  • Pogorje Stola na severu od Kaninskega pogorja loči dolina Učje in Soška dolina, na J pobočjih pa je Breginjski kot in kraji: Breginj, Sedlo, Borjana, Potoki, Kred ...
  • V Breginjskem kotu (tik ob meji z Italijo) izvira tudi reka Nadiža, ki sprva teče proti V, pri vasici Kred pa zavije proti jugu.
  • Na skrajnem Z robu Slovenije, leži na široki terasi vasica Robidišče (650 m), najbolj zahodna slovenska vas, ki je s treh strani obdana z mejo. Na planini Rupa vrh Gnjilice (1517 m), SZ od Breginja, pa je najbolj zahodna točka države Slovenije.
  • Reka Učja izvira v Italiji, na naši strani pa se zaje v težko dostopno sotesko s številnimi tolmuni in teče vzporedno s Stolom ter se izliva v Sočo pri vasi Žaga. Njena dolina povezuje Soško in Tersko dolino.
  • Greben Stola je tudi najvišje vzletišče za jadralne padalce v Posočju, omogoča termično jadranje in zato nudi veliko možnosti za dolge prelete.
  • Gorski kolesarji se lahko na greben Stola podajo z južne strani (Kobarid, Sedlo in po makadamu na greben), lahko pa tudi s severa (Žaga –Učja – planina Božica). Zelo priljubljen, a tudi zahteven je prehod iz Breginja v Učjo ali obratno.
  • Južna pobočja Stola so gola, strma in travnata, ponekod skalnata. Na severni strani pa skoraj do vršnega grebena raste nizek gozd.
  • Greben Stola in Muzcev je izredno razgleden, pogled seže od Krna čez Julijce ... do Kanina, Montaža, Viša in naprej do Karnijskih Alp in Dolomitov. Na jugu pa so pred nami beneške doline, prostrana Furlanska nižina in na obzorju Tržaški zaliv.
  • Do vrha Stola je urejenih več planinskih poti in sicer iz vasi Breginj, Potoki in Kobarid. Na greben Stola peljeta tudi dve dve gozdni cesti: od nekdanjega mejnega prehoda Učja, ter iz vasi Sedlo.

Ognjišče na Facebooku

Na vrh