• Stol

    Stol

    Stol s svojo široko kopasto in s številnimi dolgimi žlebovi razbrazdano podobo ponuja zelo dovršeno gorsko kuliso blejski kotlini in gorenjski deželi, nad katero kraljuje.

    Preberi več
  • Jalovec

    Jalovec

    Jalovec je šesta najvišja gora v Sloveniji. Z vrha, ki se strmo spušča proti trem alpskim dolinam (Loška Koritnica, Tamar in Zadnja Trenta), je lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp..

    Preberi več
  • Škrlatica

    Škrlatica

    Škrlatica je najvišji vrh gorskega masiva med dolinama Velika Pišnica in Vrata in druga najvišja gora v Sloveniji. Najlepši pogled na njeno strmo S steno, ki pada v krnico Velika Dnina (19oo m) je s poti na Vršič (SZ).

    Preberi več
  • Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst se dvigata vsaka na svojem koncu grebena Spodnjih Bohinjskih gora, nad Bohinjsko Bistrico na bohinjski in Stržiščem na primorski strani.

    Preberi več
  • Begunjščica

    Begunjščica

    Begunjščica je skoraj deset km dolgo pogorje v Karavankah, ki se razteza od Stola na Z do Šentanske doline na V. Ima več vrhov, najvišji je v sredini Veliki vrh, na V je Begunjska Vrtača (1997 m).

    Preberi več
  • Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    V pogorju "skupine Krvavca", v predgorju Grintovcev, na grebenu, kjer se vrstijo vrhovi Krvavec (1853 m), Veliki Zvoh (1971 m) in Vrh Korena (1999 m), ki je najvišji vrh, ki ni dvatisočak.

    Preberi več
  • Vogel

    Vogel

    Leži v vencu Sp. Bohinjskih gora in nanj se lahko povzpnemo tako s primorske kot tudi z bohinjske strani. Na S strani je visokogorsko smučišče, vendar je tudi poleti zelo obiskan. Nad Bohinjsko kotlino (Na Rjavo skalo - 1535 m visoko) obiskovalce pripelje tudi gondola..

    Preberi več
  • Veliki Draški vrh

    Veliki Draški vrh

    Veliki Draški vrh se strmo dviga nad dolino Krme v grebenu V od Tosca, z mogočno S steno, ki jo plezalci zelo cenijo, v Bohinjsko dolino pa kaže svojo značilno piramidasto obliko.  Nenavadno je, da nanj ni speljana nobena označena pot, čeprav gre prav mimo njega vsem dobro znana ‘triglavska magistrala’, vendar je malo takih, ki ga opazijo in vedo, da je z J strani lahko dostopen in ima tudi za poletne popotnike ‘lepo besedo’. ...

    Preberi več
  • Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica je vrh na Pivškem - med Postojno in Pivko, na levi strani - kot ogromna kopica sena ali ‘lonica’, kot jim pravijo domačini ... se ponosno vzpenja nad Pivškim podoljem – zadnja leta spet s cerkvijo na vrhu. Z vrga je čudovit razgled na Postojnsko kotlino in po širnem Pivškem podolju – vse tja do morja ... pa na okoliške vrhove: Vremščico, Nanos, na slemena Javornikov, Snežnik, Učko ... Julijce, Dolomite ...

    Preberi več
  • Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik je razgledni vrh na pobočju med dolino Male Pišnice in Planice in je nepogrešljiva kulisa planiške skakalne arene ... SV vrh gore predstavlja Vitranc, ki pa se je s svojimi smučarskimi progami zelo uveljavil v svetu alpskega smučanja.

    Preberi več
  • Pršivec

    Pršivec

    Pršivec je gora, ki se strmo in visoko vzpenja iznad S obale Bohinjskega jezera, se ponosno ogleduje v njem in zakriva pogled proti višjim vrhovom s Triglavom na čelu.

    Preberi več
  • Vrtača

    Vrtača

    Vrtača je vzhodna soseda Stola, drugi najvišji vrh v Karavankah, imenujejo jo tudi Visoka Vrtača; med domačini na južni strani (Žirovnica, Bégunje) je znana kot Nemški vrh.

    Preberi več
  • Čemšeniška planina

    Čemšeniška planina

    Masivni hrbet Čemšeniške planine se začenja V od Trojan in se od Z proti V razteza vse do Vrhov (nad Čebinami). S svojo lego in višino je meja med Savinjsko dolino in Zasavjem, vendar jo na Savinjski strani navadno imenujejo Velika planina.

    Preberi več
  • Skuta

    Skuta

    Skuta je po višini tretja najvišja gora v Kamniških Alpah (za Grintovcem in Kočno), in je zaradi drznih oblik, vitkosti in predvsem veličastnega razgleda, ki ga ponuja, in pogledov v globino, po mnenju mnogih najlepša gora celotnega gorstva.

    Preberi več
  • Košutica

    Košutica

    Košutica (ali Ljubeljska Baba) je gora vzhodno od Ljubelja, na meji z Avstrijo. Od glavnega grebena Karavank je odmaknjena nekoliko proti SZ – od grebena Košute (Veliki vrh – 2088 m) jo na V loči Hajnževo sedlo (1701 m), na Z pa od Palca in Vrtače prelaz Ljubelj (1369 m).

    Preberi več
  • Uršlja gora

    Uršlja gora

    Uršlja gora je razgledna gora, visok skalni osamelec na skrajnem V robu Karavank, med Mežiško in Mislinjsko dolino. Zaradi neporaščenega vrha se je gora sprva imenovala Plešivec, od postavitve cerkve sv. Uršule leta 1602 pa Uršlja gora.

    Preberi več
  • Visoka Ponca

    Visoka Ponca

    Visoka Ponca (it. Ponza Grande) je gora v Julijskih Alpah, na meji med Italijo in Slovenijo. Njena mogočna skalnata podoba na S zaključuje greben med Planico in Mangartsko dolino.

    Preberi več
  • Mangart

    Mangart

    Mangart je ena najveličastnejših gora v Julijskih Alpah (četrta najvišja, za Triglavom, Montažem in Škrlatico). Celotno mangartsko pogorje tvori naravno pregrado med dolino Koritnice na J in Mangartsko dolino na S, ki leži že v Italiji.

    Preberi več
  • Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (domačini mu pravijo Stu) - Kobariški, da se razlikuje od tistega v Karavankah - je najvišji vrh razpotegnjenega pogorja med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.

    Preberi več
  • Dobrča

    Dobrča

    Dobrča je gora, ki se med Tržičem in Begunjami na Gorenjskem strmo dviga iz gorenjske ravnine. Zemljepisno je to najjužnejši odrastek Stola (Karavanke), čeprav geološko spada v Kamniške Alpe.

    Preberi več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
 

Uršlja Gora (1.696 m)

 201111 ursljagora 01

Uršlja gora je razgledna gora, visok skalni osamelec na skrajnem V robu Karavank, med Mežiško in Mislinjsko dolino. Zaradi neporaščenega vrha se je gora sprva imenovala Plešivec, od postavitve cerkve sv. Uršule leta 1602 pa Uršlja gora, čeprav domačini še danes uporabljajo obe imeni. Tako po njihovem planinski dom stoji na Uršlji gori, TV stolp na Plešivcu, malo naprej proti SZ pa je še najvišji vrh, na katerem stojita križ in razgledna plošča. Cerkev sv. Uršule stoji na prvi izravnavi ob planinskem domu in je najvišje stoječa cerkev pri nas. Kljub veliki višinski razliki spada Gora med lažje dostopne planinske cilje in je zato med pohodniki zelo priljubljena. Tu so številna srečanja, dobro obiskana pa so tudi romanja. Ob lepem vremenu se ponuja imeniten razgled na Mislinjsko, Šaleško, Mežiško in Dravsko dolino, in nad njimi na Pohorje, Paški Kozjak, Mozirske planine, Raduha, Olševa, Peca, ... Košuta, Golica, do Kamniških in naprej do Triglava. Najlažja planinska pot na vrh pelje z Naravskih ledin, nad 1000 m se lahko pripeljemo z avtomobilom in v poldrugi uri smo na vrhu po S strani Gore. Tisti, ki bi radi pešačili manj kot uro, pa se lahko z avtomobilom pripeljejo še višje - vse do zapornice (1400 m) na V strani. Na tej, slovenjgraški strani, je sicer za vzpon najbolj priljubljeno izhodišče Poštarski dom. Uršljo goro sem obiskal nekaj dni pred nedavnim oktobrskim snegom, na čudovit sončen dan sem si pot zarisal krožno: najprej od Ivarčkega jezera po Železarski poti na vrh, vračal pa sem se čez Kozji hrbet. Zdaj so njena pobočja zasnežena, toda ob lepem vremenu prav tako vabijo, saj so razgledi z Uršlje gore v vseh letnih časih nekaj posebnega, pot pa tudi v snegu ni preveč zahtevna.

    Izhodišče: Ivarčko jezero (633 m) nad Kotljami

    Dostop do izhodišča: Štajersko avtocesto zapustim na izvozu Žalec, zavijem levo proti Velenju, Mislinji in Slovenj Gradcu. V Slovenj Gradcu se v krožišču usmerim proti Ravnam, cesta se nekaj časa vzpenja, potem se najprej spusti v manjšo dolino (naselji Gmajna, Vrhe) in se nadaljuje proti Kotljam, kjer v križišču zavijem levo proti Ivarčkemu jezeru in smučišču. Tam je več urejenih parkirišč. S koroškega konca pa z Raven za Kotlje in od tam desno proti jezeru, kot zgoraj.

    Čas hoje: Ivarčko jezero - Uršlja gora: 2 h 30 min; Uršlja gora - izhodišče (čez Kozji hrbet): 2 h; skupaj krožna pot: 4 h 30 min.

    Višinska razlika: 1066 m

    Zahtevnost: lahka, ponekod nekoliko strma, označena pot

    Priporočam: planinsko obutev in palice.

    Čas obiska: vse leto, pozimi (v visokem in pomrznjenem snegu) primerna 'zimska pot'.

    Zemljevid: Koroška ali Kamniške in Savinjske Alpe, 1:50.000

OPIS POTI

Avtomobil pustim na enem od parkirišč pod Ivarčkim jezerom, se odpravim do krožišča pri jezeru (na desni strani je spodnja postaja sedežnice), od koder me smerna tabla pelje na Železarsko pot. Cesta se vzpenja v gozd, pod sedežnico in naprej po makadamu. Za mostom zavijem desno na stezo, ki se najprej zlagoma vije skozi gozd, nato pa se vedno bolj strmo dviga. Kmalu se mi na levi ponuja tudi nemarkirana Grofovska pot, toda nadaljujem naravnost. Steza pogleda iz gozda na cesti pod kmetijo Jurček, ki 'kraljuje' sredi velike jase. Markirana pot gre levo po cesti naokoli (mimo spomenika), lahko pa si jo tudi skrajšate tik ob gozdu po desni strani jase naravnost navzgor. Na vrhu se spet srečam s cesto, kjer me čakajo prvi lepi pogledi proti Ravnam, Strojni, Košenjaku ... S ceste grem desno v redek gozd, pot je sprva nekoliko bolj položna, kmalu pa je strmina hujša, nekoliko se umiri, ko se preko pobočja dvakrat, trikrat ... presuče (desno - levo) in v ključih navzgor. Vzpenjam se skozi smrekov gozd, steza je dobro uhojena, ... počasi se prebijem prek pobočja in pri lesenem mostu 'splezam' na cesto. Nekaj metrov naprej me že čaka nova oznaka: usmeri me levo nad na poseko in naprej navzgor po grapi potoka Uršljica. Tu je steza veliko bolj razmočena in zato tudi spolzka, saj se sonce sem verjetno prebije le redko, če se pozimi sploh kdaj. Previdno se vzpenjam, ob poti opazim klopco, potem pa pot zavija levo, ven iz grape in se nekaj časa vzpenja višje na pobočja Črnega vrha (1335 m). Kmalu se nekoliko položi in skozi smrekov gozd zavija desno. Pridem do izvira Uršljice ('bistri studenc, ki se rodi pod Goro'), kjer se nekoliko osvežim, naprej pa je pot precej bolj položna, razširi se v kolovoz, ki me pelje skozi gozd do novega stičišča poti na sedlu med Črnim in Malim vrhom (1445 m). Pri križu se pridružim SPP, ki pride z leve od Poštarskega doma (čez Kozarnico), zavijem desno navzgor in čez nekaj časa pridem do drugega križa (1383 m), kjer se z leve strani pridruži stara 'romarska pot' čez Kal (od Poštarskega doma). Ta pride s ceste, kjer je blizu tudi najvišja točka (1400 m), do koder se je mogoče pripeljati s avtomobilom (zapornica). Nad križiščem (pri križu) se pot obrne na desno v strmo pobočje, po katerem se povzpnem do ceste. Na vrh bi lahko prišel tudi po njej, toda v levem ovinku (klopi za počitek) me napis vabi desno, na strmo in kamnito stezo, ki preči S pobočje. Skozi redek gozd se mi ponujajo lepi razgledi na živopisno preprogo vasi, polj in gozdov. Pot se spet obrne levo in me v nekaj serpentinah pripelje do travnikov pod vrhom. Zagledam cerkev, potem pa mimo kapelice pridem do ceste, ki prihaja z leve. Med cerkvijo sv. Uršule in domom se povzpnem na izravnavo pri pretvorniku in se po ravnini odpravim do najvišjega dela Gore, kjer stoji velik križ. Kaj vse sem si lahko ogledal s tega prečudovitega razgledišča, sem napisal že v uvodu. Na kratko: dan je bil tako čudovit, da se je kot na dlani ponujala skoraj vsa Slovenija. Ob razgledni tabli sem imel veliko dela, saj je bilo mogoče videti skoraj vse, kar je tam gori napisano ... Čeprav je bil delavnik, sem tu srečal številne domačine, ki so mi namenili prijazno besedo in se čudili, da sem prišel tako od daleč - prav z našega morja. Seveda so mi morali pritrditi, da bi se danes splačalo priti na Uršljo goro še od veliko dlje, saj je na Gori res nebeško. Za vrnitev na izhodišče sem izbral pot čez Kozji hrbet. Z vrha sem se spustil po stezi proti Z (proti Naravskim ledinam). Pot se najprej spušča po Z pobočju skozi redek gozd, potem se pa obrne bolj proti S na pobočja Oranjšce (1466 m). Od tam se strmo spusti do križišča na Lužah, kjer zavijem desno, (Naravske ledine levo). Steza se po S gozdnem pobočju strmo spušča, hitro izgubljam višino, grem čez mkd cesto in v spustu skozi gozd steza zavija proti S. Ko spodaj dosežem cesto, se po njej sprehodim do križišča (desno kmetija Ošven), se spustim levo po cesti v grapo potoka Suha. Cesta kmalu postane asf, na razpolago imam tudi kakšno bližnjico, toda kmalu ugotovim, da se je najbolje držati ceste. Grem mimo Smučarske koče, ki vabi s koroškimi kulinaričnimi dobrotami, še dober km in že sem na izhodišču pri Ivarčkem jezeru. Sprehodim se še okrog jezera, potem se zapeljem še k Prežihovi bajti in za konec še do Poštarskega doma. Najvzhodnejšo poslanko Karavank sem tako obhodil skoraj z vseh strani in se dodobra naužil koroških lepot.

    Druga izhodišča

    1. Od Ivarčkega jezera čez Kozji hrbet. Od jezera desno - mimo spodnje postaje 4 sedežnice in dveh kmetij - levo na asf cesto - mimo spomenika, za mostom lahko po bližnjici levo ali po cesti okrog, do konca asfalta. Naprej po mkd v grapo potoka Suha - levo navzgor po cesti do križišča (levo Ošven) - desno proti Naravskim ledinam - kmalu s ceste levo na stezo - čez strmo pobočje, ves čas po gozdu - z desne pot z Naravskih ledin, kmalu skozi redek gozd na razgledno pobočje ...; viš. razlika 1066 m; čez pobočje strma označena pot; 3 h.

    2. Od koče na Naravskih ledinah (1072 m). Na izhodišče iz Kotelj - do križišča pri cerkvi svetega Mohorja - levo in po cesti do koče na Naravskih ledinah (8 km). S parkirišča po cesti - levo na pešpot - mimo parkirišča na travnato pobočje - prečenje gozdnega pobočja - z leve se priključi pot čez Kozji hrbet - strmo navzgor na razgledno pobočje - pod vrhom se pot razcepi - letna naravnost na vrh, zimska desno naokoli ... viš. razlika 627 m, lahka označena pot, 1 h 45 min.

    3. Od Poštarskega doma pod Plešivcem (805) - čez Kozarnico. Do izhodišča: Slovenj Gradec -proti Ravnam, Kotljam - v kraju Vrhe levo proti vasi Sele - mimo cerkve sv. Roka - Poštarski dom. S ceste desno na kolovoz, zlagoma navzgor - čez Rute in levo po pobočju okrog Ravnjakovega vrha, nazaj na cesto in na koncu do kamnoloma - za njim levo navzgor na pešpot - čez pobočje Kozarnice - z desne pot od Ivarčkega jezera - naprej kot v glavnem opisu ... viš. razlika 894 m, po poti 850 m, lahka označena pot, 2 h 30 min.

    4. Od Poštarskega doma pod Plešivcem (čez Kal). Od doma po cesti naprej v smeri Uršlje gore čez Kal - razpotje na koncu vasi, levo - kolovoz se spušča, potem pa se pešpot strmeje vzpne in prečka cesto - na pobočju Kala nekaj časa po cesti in z nje desno mimo vode in zgoraj na gozdno cesto - po njej nekaj časa, potem desno navzgor po stezi, ki se ji kmalu pridruži tista od Ivarčkega jezera in z istega izhodišča čez Kozarnico - naprej kot v glavnem opisu ... viš. razlika 894 m, po poti 850 m, lahka označena pot, 2 h 45 min.

    5. Zimska pot z izhodišča Ciganija (1100 m) – do izhodišča iz Šoštanja proti Črni – za prelazom Sp. Sleme po cesti desno - 1,5 km do izhodišča. Po cesti na preval med Kotnikovim in Kavnikovim vrhom in navzdol na razcep pri kmetiji Križan (1040 m). Naravnost na pešpot skozi gozd na travnata pobočja – mimo kapelice čez cesto, potem na stezo in zgoraj na zimsko pot (bolj desno od običajne), na cesto pri zapornici (letno parkirišče) - naprej po poti do doma ... viš. razlika 599 m, lahka označena pot, 2 h 15 min.

Zajemi vsak dan

Brez spoštovanja staršev si odrežemo lastne korenine. In brez spoštovanja staršev ni samospoštovanja.

(Anselm Grün)
Torek, 19. Marec 2024

Ali ste vedeli ...

  • ... da so leta 1570 koroški kmečki gospodarji na kmetiji Florjana Plešivčnika sklenili, da sedem dežel ne bo imelo višje in bolj mogočne cerkve.
  • ... da so načrte za to veliko (29 m dolgo, 17 m široko in 14 m visoko) poznogotsko cerkev naredili kmetje sami.
  • ... da stoji cerkev sv. Uršule prav na črti nekdanje deželne meje med Štajersko in Koroško.
  • ... da boste na poti iz Kotelj proti Naravskim ledinam lahko videli vdolbine v skalah, ki so sled stopinj sv. Uršule in pa jamice, kjer so odtisi njenih kolen (kdor bo vanje stopil, ne bo več čutil bolečin v nogah, pravi legenda).
  • ... da na skrajnem zahodnem koncu vršne pleše, nad steno Šmohorce, stoji 6 m visok pločevinast križ.
  • ... da leži na S strani Uršlje gore vas Kotlje, kjer je domačija in grob pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca in vse naokoli je svet z ljudmi in prizorišči njegovih novel in romanov.
  • ... da stoji nad Kotljami na Preškem vrhu Prežihova bajta, ki je od leta 1979 spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca (1893 – 1950).
  • ... da leži v prelepi okolici Podgore pod Uršljo goro Ivarčko jezero, ki je s svojimi 633 metri nadmorske višine najnižje ležeče alpsko jezero. Tu je zdaj športno-rekreacijski center, od koder vodi obnovljena sedežnica do znanega smučišča Ošven v osrčju Uršlje gore.
  • ... da je Sleme (1080 m) pomemben preval med Črno na Koroškem in Šoštanjem in zemljepisna ločnica med vzhodnim iztekom Karavank (Uršlja gora) in predgorjem Savinjskih Alp (Smrekovec).
Na vrh