• Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica je vrh na Pivškem - med Postojno in Pivko, na levi strani - kot ogromna kopica sena ali ‘lonica’, kot jim pravijo domačini ... se ponosno vzpenja nad Pivškim podoljem – zadnja leta spet s cerkvijo na vrhu. Z vrga je čudovit razgled na Postojnsko kotlino in po širnem Pivškem podolju – vse tja do morja ... pa na okoliške vrhove: Vremščico, Nanos, na slemena Javornikov, Snežnik, Učko ... Julijce, Dolomite ...

    Preberi več
  • Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik je razgledni vrh na pobočju med dolino Male Pišnice in Planice in je nepogrešljiva kulisa planiške skakalne arene ... SV vrh gore predstavlja Vitranc, ki pa se je s svojimi smučarskimi progami zelo uveljavil v svetu alpskega smučanja.

    Preberi več
  • Čemšeniška planina

    Čemšeniška planina

    Masivni hrbet Čemšeniške planine se začenja V od Trojan in se od Z proti V razteza vse do Vrhov (nad Čebinami). S svojo lego in višino je meja med Savinjsko dolino in Zasavjem, vendar jo na Savinjski strani navadno imenujejo Velika planina.

    Preberi več
  • Uršlja gora

    Uršlja gora

    Uršlja gora je razgledna gora, visok skalni osamelec na skrajnem V robu Karavank, med Mežiško in Mislinjsko dolino. Zaradi neporaščenega vrha se je gora sprva imenovala Plešivec, od postavitve cerkve sv. Uršule leta 1602 pa Uršlja gora.

    Preberi več
  • Begunjščica

    Begunjščica

    Begunjščica je skoraj deset km dolgo pogorje v Karavankah, ki se razteza od Stola na Z do Šentanske doline na V. Ima več vrhov, najvišji je v sredini Veliki vrh, na V je Begunjska Vrtača (1997 m).

    Preberi več
  • Veliki Draški vrh

    Veliki Draški vrh

    Veliki Draški vrh se strmo dviga nad dolino Krme v grebenu V od Tosca, z mogočno S steno, ki jo plezalci zelo cenijo, v Bohinjsko dolino pa kaže svojo značilno piramidasto obliko.  Nenavadno je, da nanj ni speljana nobena označena pot, čeprav gre prav mimo njega vsem dobro znana ‘triglavska magistrala’, vendar je malo takih, ki ga opazijo in vedo, da je z J strani lahko dostopen in ima tudi za poletne popotnike ‘lepo besedo’. ...

    Preberi več
  • Mangart

    Mangart

    Mangart je ena najveličastnejših gora v Julijskih Alpah (četrta najvišja, za Triglavom, Montažem in Škrlatico). Celotno mangartsko pogorje tvori naravno pregrado med dolino Koritnice na J in Mangartsko dolino na S, ki leži že v Italiji.

    Preberi več
  • Skuta

    Skuta

    Skuta je po višini tretja najvišja gora v Kamniških Alpah (za Grintovcem in Kočno), in je zaradi drznih oblik, vitkosti in predvsem veličastnega razgleda, ki ga ponuja, in pogledov v globino, po mnenju mnogih najlepša gora celotnega gorstva.

    Preberi več
  • Košutica

    Košutica

    Košutica (ali Ljubeljska Baba) je gora vzhodno od Ljubelja, na meji z Avstrijo. Od glavnega grebena Karavank je odmaknjena nekoliko proti SZ – od grebena Košute (Veliki vrh – 2088 m) jo na V loči Hajnževo sedlo (1701 m), na Z pa od Palca in Vrtače prelaz Ljubelj (1369 m).

    Preberi več
  • Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (domačini mu pravijo Stu) - Kobariški, da se razlikuje od tistega v Karavankah - je najvišji vrh razpotegnjenega pogorja med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.

    Preberi več
  • Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst se dvigata vsaka na svojem koncu grebena Spodnjih Bohinjskih gora, nad Bohinjsko Bistrico na bohinjski in Stržiščem na primorski strani.

    Preberi več
  • Dobrča

    Dobrča

    Dobrča je gora, ki se med Tržičem in Begunjami na Gorenjskem strmo dviga iz gorenjske ravnine. Zemljepisno je to najjužnejši odrastek Stola (Karavanke), čeprav geološko spada v Kamniške Alpe.

    Preberi več
  • Visoka Ponca

    Visoka Ponca

    Visoka Ponca (it. Ponza Grande) je gora v Julijskih Alpah, na meji med Italijo in Slovenijo. Njena mogočna skalnata podoba na S zaključuje greben med Planico in Mangartsko dolino.

    Preberi več
  • Pršivec

    Pršivec

    Pršivec je gora, ki se strmo in visoko vzpenja iznad S obale Bohinjskega jezera, se ponosno ogleduje v njem in zakriva pogled proti višjim vrhovom s Triglavom na čelu.

    Preberi več
  • Vogel

    Vogel

    Leži v vencu Sp. Bohinjskih gora in nanj se lahko povzpnemo tako s primorske kot tudi z bohinjske strani. Na S strani je visokogorsko smučišče, vendar je tudi poleti zelo obiskan. Nad Bohinjsko kotlino (Na Rjavo skalo - 1535 m visoko) obiskovalce pripelje tudi gondola..

    Preberi več
  • Jalovec

    Jalovec

    Jalovec je šesta najvišja gora v Sloveniji. Z vrha, ki se strmo spušča proti trem alpskim dolinam (Loška Koritnica, Tamar in Zadnja Trenta), je lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp..

    Preberi več
  • Škrlatica

    Škrlatica

    Škrlatica je najvišji vrh gorskega masiva med dolinama Velika Pišnica in Vrata in druga najvišja gora v Sloveniji. Najlepši pogled na njeno strmo S steno, ki pada v krnico Velika Dnina (19oo m) je s poti na Vršič (SZ).

    Preberi več
  • Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    V pogorju "skupine Krvavca", v predgorju Grintovcev, na grebenu, kjer se vrstijo vrhovi Krvavec (1853 m), Veliki Zvoh (1971 m) in Vrh Korena (1999 m), ki je najvišji vrh, ki ni dvatisočak.

    Preberi več
  • Vrtača

    Vrtača

    Vrtača je vzhodna soseda Stola, drugi najvišji vrh v Karavankah, imenujejo jo tudi Visoka Vrtača; med domačini na južni strani (Žirovnica, Bégunje) je znana kot Nemški vrh.

    Preberi več
  • Stol

    Stol

    Stol s svojo široko kopasto in s številnimi dolgimi žlebovi razbrazdano podobo ponuja zelo dovršeno gorsko kuliso blejski kotlini in gorenjski deželi, nad katero kraljuje.

    Preberi več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
 

Čemšeniška planina (Črni vrh 1204 m)

201503 cemseniskaplanina 01

Bilo je nekaj dni pred pustom in gostišče na Trojanah je bilo še bolj oblegano kot sicer. Nekako uspem najti parkirišče in se odpravim po cesti proti Izlakam, za začetek nekaj asfalta, kar ni najbolj privlačno, bo pa kasneje bolje, se tolažim ... Cesta se vije po slemenu proti zaselku V Zideh, s katerega se odpira pogled levo na avtocesto, ki se prebija skozi predore in čez viadukte proti Štajerski, na desno pa na Zasavje, ki ga še zastirajo jutranje meglice. Prvi odcep me vabi proti cerkvi sv Mohorja, jaz pa vztrajam na grebenu. Spustim se do križišča, kjer se levo odcepi cesta proti Šentgotardu, kmalu me kažipot usmeri desno proti gozdu, tu potihne tudi 'zvočna spremljava' avtoceste. Čeprav je snega še precej, in bi bilo lažje po cesti okrog, si za jutranje ogrevanje privoščim gazenje po nedotaknjeni belini ... Pa je to le 'bližnjica', spet sem na cesti in potem kmalu tudi v Šengotardu, kjer grem najprej do cerkve sv. Gotarda, nato pa naprej po cesti ... Spet se nekoliko spuščam na nižji greben in po njem do križišča, kjer grem desno (Čemšenika, Dobrljevo in Brezje) ...

    • Izhodišče: Trojane (561 m)
    • Dostop do izhodišča: Štajersko avtocesto zapustim na izvozu Trojane, nato pa z vožnjo nadaljujem po stari cesti nazaj proti Trojanam (desno). Izhodišče je pri Gostinskem podjetju (GP) Trojane, kjer je odcep proti Izlakam. Pred gostiščem lahko parkirajo le gosti, zato je bolje poiskati parkirišče kje v bližini ali vsaj vprašati.
    • Čas hoje: Trojane – koča na Čemšeniški planini: 2 h 15 min; koča – Črni vrh: 20 min; Črni vrh – Trojane (po smeri vzpona): 2 uri.
    • Višinska razlika: Trojane – Čemšeniška planina: 559 m; Trojane – Črni vrh: 643 m
    • Zahtevnost: lahka označena pot
    • Priporočam: dobro planinsko obutev, palice, (v snegu: krplje, dereze ...)
    • Čas obiska: pot sem prehodil v zimskih razmerah, gotovo pa je pohodnikom zelo ljuba v vseh letnih časih
    • Zemljevidi in vodniki: Posavsko hribovje – zahodni del 1:50.000

Nekaj časa se vzpenjam po asfaltni cesti, potem pa me oznake usmerijo levo v gozd. Tu je nekdo je že hodil pred menoj in je veliko lažje, sicer pa je pot markirana, kmalu sem na kolovozu in nekoliko višje pridem do križišča na Ovčjih jamah. Nekoliko se razgledam proti Limovcam in po domačijah Zaplanine, med vejami odkrijem tudi lep pogled na Šentgotard. Oznake za Čemšeniško planino me peljejo po cesti proti V do gozda, kjer je spet vidna gaz J, grem čez gozdno cesto, potem skozi gozd in kmalu sem na makadamski cesti, ki pelje proti Prvinam. Iščem kakšno markacijo, zdi se mi, da je najbolje kar po cesti, potem pa opazim oznake: desno skozi gozd navzgor ... Spet grem v sneg na celo, potem pa opazim gaz nekoliko bolj levo, hitro se pregazim na uhojeno stezo, ki gre po širšem kolovozu, ki se potem razcepi, gaz me pelje levo navzgor po nekoliko bolj strmem pobočju, vendar pa sem kmalu na vrhu, na grebenu, odkoder spet lahko pogledam na zasavsko stran (zaselki Dobrljevega in naprej proti Čemšeniku). Megla se je že razpodila in na soncu je prav prijetno toplo. S križišča se po cesti odpravim proti Prvinam, do parkirišča pred hotelom D (Dom Utrip Prvine), kamor so dobrodošli vsi željni miru, stika z naravo ... pozimi tudi smučanja in sankanja na bližnjem smučišču Prvine. Z roba smučišča je lep razgled proti S, med Menino planino in Goltemi vse do Raduhe in Kamniško–Savinjskih Alp. Grem prečno čez smučarsko progo in vlečnico v gozdno preseko, od tu dalje je bila gaz široka in lepo uhojena. Iz tega sklepam, da se največ pohodnikov na Češeniško planino s trojanske strani pripelje do Prvin in si potem vzame za vzpon slabo uro. Kar nekaj časa se zmerno vzpenjam skozi gozd po S pobočju Jelenovega roga, potem pa se pot obrača proti SV, ko pridem na greben, kjer spet lahko pogledam na Čemšenik, Razbor in Jesenovo, spodaj je tudi cerkev sv. Primoža. Kmalu se z desne priključi pot iz Izlak, Čemšenika, Loke pri Zagorju, Kisovca ... Še kratek vzpon po poti, ki postopoma preide na južni rob, grem ob robu gozda in kmalu me pozdravi tabla Pozdravljeni na Čemšeniški planini. Od tu naprej teče gaz po robu razglednih pobočij, lep pogled se odpira na zasavske kraje v dolini pa tudi tja proti Kumu. Pot se položi in pod tovorno žičnico se sprehodim do koče. Navdušen Izlačan - pove, da je redni obiskovalec planine - v toplem opoldanskem soncu odmetuje sneg z miz in klopi na velikem prostoru pred kočo. Odpravim se proti vrhu, najprej na rob razglednega pobočja, potem pa nekoliko levo skozi gozd. Pot se kmalu položi, že na prvem odcepu spet zavija desno, se nekoliko poravna in počasi prigazim do vpisne skrinjice, kjer je odcep poti proti Vranskemu in nadaljevanje proti Krvavici (Zajčevi koči), Vrhem ... Nekoliko bolj proti S tabla označuje, kje je nekdaj stala Tinčkova koča, zraven je brunarica radioamaterjev in nad njo moj cilj (Črni vrh). Pogled na uro pove, da s 'trojanskim krogom' danes ne bo nič, pa še snega je preveč (krplje pa doma), poti pa v zimskih razmerah ne poznam dovolj, čeprav je markirana, ...

    Druga izhodišča in smeri

    • s Prvin (870 m); viš. razlika: 250 m, 45 min
    • Iz Jelševice (490 m) ali Zajasovnika čez Limovce na Ovčje jame in prek Prvin naprej kot v glavnem opisu, viš. razlika: 714 m, 2 h 45 min – – iz Zajasovnika po isti poti, 3 h
    • iz Ločice pri Vranskem (365 m) čez Presedlje, viš. razlika: 839 m, 3 h 30 min
    • iz zasavske strani:
    • iz Čemšenika (670 m)(do sem: iz Trojan skozi Dobrljevo ali iz Zagorja skozi Kisovec), viš. razlika: 450 m , 1 h 15 min (levo Prvine).
    • z Izlak (307 m) skozi Čemšenik po ZPP, viš. razlika: 879 m, 2 h 15 min – iz Čemšenika (631 m), 1h 15 min
    • iz Kisovca skozi Loke in mimo Razbora, 2 h 30 min
    • iz Zagorja skozi Zgornje Zavine, mimo Gamberka, Ržiš in Razbora, 3 h
    • iz Zaloke mimo Razbora (650 m), najkrajša pot - 1 h
    • z avtomobilom s Trojan, prek Šentgotarda do Prvin (6 km), od tu do doma na planini še 45 min; iz Zagorja skozi Kotredež in Zaloko do Čemšenika (15 km) in še 1 h

Tako se vračam po isti poti, opazim še kaj, na kar ob vzponu nisem bil pozoren ... in v slabi uri in pol sem spet na asfaltu ... najprej v Šentgotardu, potem pa še sprehod po grebenu proti Trojanam, kjer je popoldne še več navdušenja za krofe ... Kljub temu, da mi je načrt razgibavanja uspel le na pol in sem namesto 'kroga' dobil le ... krof, se je nabralo veliko sneženih vtisov, lepih razgledov in zanimivih srečanj ... Na Trojanah pa sem že drugič v teh letih, kar hodim po gričih in gorah, obljubil, da kmalu spet pridem, pa ne samo zaradi krofov ...

Zajemi vsak dan

Kristus je trpel za nas in nam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah ... Ko so ga sramotili, ni vračal sramotenja, ko je trpel, ni grozil, ampak je vse prepustil njemu, ki pravično sodi.

(apostol Peter)
Petek, 29. Marec 2024
Na vrh