• Dobrča

    Dobrča

    Dobrča je gora, ki se med Tržičem in Begunjami na Gorenjskem strmo dviga iz gorenjske ravnine. Zemljepisno je to najjužnejši odrastek Stola (Karavanke), čeprav geološko spada v Kamniške Alpe.

    Preberi več
  • Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    V pogorju "skupine Krvavca", v predgorju Grintovcev, na grebenu, kjer se vrstijo vrhovi Krvavec (1853 m), Veliki Zvoh (1971 m) in Vrh Korena (1999 m), ki je najvišji vrh, ki ni dvatisočak.

    Preberi več
  • Košutica

    Košutica

    Košutica (ali Ljubeljska Baba) je gora vzhodno od Ljubelja, na meji z Avstrijo. Od glavnega grebena Karavank je odmaknjena nekoliko proti SZ – od grebena Košute (Veliki vrh – 2088 m) jo na V loči Hajnževo sedlo (1701 m), na Z pa od Palca in Vrtače prelaz Ljubelj (1369 m).

    Preberi več
  • Škrlatica

    Škrlatica

    Škrlatica je najvišji vrh gorskega masiva med dolinama Velika Pišnica in Vrata in druga najvišja gora v Sloveniji. Najlepši pogled na njeno strmo S steno, ki pada v krnico Velika Dnina (19oo m) je s poti na Vršič (SZ).

    Preberi več
  • Begunjščica

    Begunjščica

    Begunjščica je skoraj deset km dolgo pogorje v Karavankah, ki se razteza od Stola na Z do Šentanske doline na V. Ima več vrhov, najvišji je v sredini Veliki vrh, na V je Begunjska Vrtača (1997 m).

    Preberi več
  • Skuta

    Skuta

    Skuta je po višini tretja najvišja gora v Kamniških Alpah (za Grintovcem in Kočno), in je zaradi drznih oblik, vitkosti in predvsem veličastnega razgleda, ki ga ponuja, in pogledov v globino, po mnenju mnogih najlepša gora celotnega gorstva.

    Preberi več
  • Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (domačini mu pravijo Stu) - Kobariški, da se razlikuje od tistega v Karavankah - je najvišji vrh razpotegnjenega pogorja med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.

    Preberi več
  • Stol

    Stol

    Stol s svojo široko kopasto in s številnimi dolgimi žlebovi razbrazdano podobo ponuja zelo dovršeno gorsko kuliso blejski kotlini in gorenjski deželi, nad katero kraljuje.

    Preberi več
  • Visoka Ponca

    Visoka Ponca

    Visoka Ponca (it. Ponza Grande) je gora v Julijskih Alpah, na meji med Italijo in Slovenijo. Njena mogočna skalnata podoba na S zaključuje greben med Planico in Mangartsko dolino.

    Preberi več
  • Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst se dvigata vsaka na svojem koncu grebena Spodnjih Bohinjskih gora, nad Bohinjsko Bistrico na bohinjski in Stržiščem na primorski strani.

    Preberi več
  • Jalovec

    Jalovec

    Jalovec je šesta najvišja gora v Sloveniji. Z vrha, ki se strmo spušča proti trem alpskim dolinam (Loška Koritnica, Tamar in Zadnja Trenta), je lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp..

    Preberi več
  • Čemšeniška planina

    Čemšeniška planina

    Masivni hrbet Čemšeniške planine se začenja V od Trojan in se od Z proti V razteza vse do Vrhov (nad Čebinami). S svojo lego in višino je meja med Savinjsko dolino in Zasavjem, vendar jo na Savinjski strani navadno imenujejo Velika planina.

    Preberi več
  • Veliki Draški vrh

    Veliki Draški vrh

    Veliki Draški vrh se strmo dviga nad dolino Krme v grebenu V od Tosca, z mogočno S steno, ki jo plezalci zelo cenijo, v Bohinjsko dolino pa kaže svojo značilno piramidasto obliko.  Nenavadno je, da nanj ni speljana nobena označena pot, čeprav gre prav mimo njega vsem dobro znana ‘triglavska magistrala’, vendar je malo takih, ki ga opazijo in vedo, da je z J strani lahko dostopen in ima tudi za poletne popotnike ‘lepo besedo’. ...

    Preberi več
  • Pršivec

    Pršivec

    Pršivec je gora, ki se strmo in visoko vzpenja iznad S obale Bohinjskega jezera, se ponosno ogleduje v njem in zakriva pogled proti višjim vrhovom s Triglavom na čelu.

    Preberi več
  • Uršlja gora

    Uršlja gora

    Uršlja gora je razgledna gora, visok skalni osamelec na skrajnem V robu Karavank, med Mežiško in Mislinjsko dolino. Zaradi neporaščenega vrha se je gora sprva imenovala Plešivec, od postavitve cerkve sv. Uršule leta 1602 pa Uršlja gora.

    Preberi več
  • Vrtača

    Vrtača

    Vrtača je vzhodna soseda Stola, drugi najvišji vrh v Karavankah, imenujejo jo tudi Visoka Vrtača; med domačini na južni strani (Žirovnica, Bégunje) je znana kot Nemški vrh.

    Preberi več
  • Mangart

    Mangart

    Mangart je ena najveličastnejših gora v Julijskih Alpah (četrta najvišja, za Triglavom, Montažem in Škrlatico). Celotno mangartsko pogorje tvori naravno pregrado med dolino Koritnice na J in Mangartsko dolino na S, ki leži že v Italiji.

    Preberi več
  • Vogel

    Vogel

    Leži v vencu Sp. Bohinjskih gora in nanj se lahko povzpnemo tako s primorske kot tudi z bohinjske strani. Na S strani je visokogorsko smučišče, vendar je tudi poleti zelo obiskan. Nad Bohinjsko kotlino (Na Rjavo skalo - 1535 m visoko) obiskovalce pripelje tudi gondola..

    Preberi več
  • Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica je vrh na Pivškem - med Postojno in Pivko, na levi strani - kot ogromna kopica sena ali ‘lonica’, kot jim pravijo domačini ... se ponosno vzpenja nad Pivškim podoljem – zadnja leta spet s cerkvijo na vrhu. Z vrga je čudovit razgled na Postojnsko kotlino in po širnem Pivškem podolju – vse tja do morja ... pa na okoliške vrhove: Vremščico, Nanos, na slemena Javornikov, Snežnik, Učko ... Julijce, Dolomite ...

    Preberi več
  • Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik je razgledni vrh na pobočju med dolino Male Pišnice in Planice in je nepogrešljiva kulisa planiške skakalne arene ... SV vrh gore predstavlja Vitranc, ki pa se je s svojimi smučarskimi progami zelo uveljavil v svetu alpskega smučanja.

    Preberi več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
 

Vrh Korena (1999 m), Veliki Zvoh, Krvavec

201406 vrhkorena 00

Tokrat sem se na ‘razgibavanje’ odpravil v pogorje, ki mu pravijo ‘skupina Krvavca’ in je nekakšno predgorje Grintovcev. Planota s svojimi travnatimi vrhovi na J doseže 1400 m, na severu pa je to že pravo visokogorje (v Kalškem grebenu 2224 m) Na SZ se prepadno spušča v Suhi Dol, na Z v sotesko Kokre, na V strani je svet proti Kamniški Bistrici bolj razgiban, v zavetju nižjih vrhov skrivajo planine: Jezerca, Kriška, Koren in Košutna, na Z pa Dolga njiva. Greben, ki teče nekako po sredini planote, je kot nalašč za obisk vrhov od Krvavca (1853 m), V. Zvoha (1971 m) do Vrh Korena (1999 m), ki je najvišji vrh, ki ni dvatisočak.

    Dostop do izhodišča:

    • gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Vodice, pri prvem semaforju levo (Brnik, Cerklje, Krvavec ...); na koncu Cerkelj desno proti Krvavcu, v kraju Grad spet desno (Ambrož pod Krvavcem), čez kakšne 3 km levo (naravnost Šenturška Gora). Začetek markirane poti je nad cesto pri turistični kmetiji. Če pa nimate dovolj časa, kondicije itd. pa se lahko peljete še naprej (3,5 km), do planine Jezerca, kjer je urejeno parkirišče.
    • gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Kranj – vzhod, – smer proti Brniku, na krožišču levo (Cerklje, smučišče Krvavec) in naprej tako kot zgoraj.

    Čas hoje: Planina Jezerca – planina Koren: 1 h 30 min; Planina Koren – Vrh Korena: 1 h; skupaj vzpon: 2 h 30 min; Vrh Korena Veliki Zvoh: 1 h; Veliki Zvoh – Krvavec – izhodišče: 1 h 15 min; skupaj krožna pot: skoraj 5 h (s postanki)

    Višinska razlika: 589 m (po poti 670 m); od Sv. Ambroža: 1007 m

    Zahtevnost: lahka, dobro označena pot, na grebenu, med V. Zvohom in Vrhom Korena (Jež), je pot delno zahtevna

    Priporočam: planinske čevlje, palice, čelado

    Čas obiska: v mesecih, ko ni snega, pozimi le izkušeni in dobro opremljeni

    Zemljevid: Grintovci, 1:25.000. PZS; Kamniške in Savinjske Alpe 1:50.000

Ker je bilo vreme tisti dan prečudovito, in se mi ni nikamor mudilo, sem začetek poti ‘pomaknil’ še nekoliko nižje od običajnega. Od Sv. Ambroža sem se za ogrevanje najprej vzpel na Planino Jezerca (do koder se je še moč pripeljati z avtomobilom), od tam sem nadaljeval do Kriške planine, se nad dolino Korošice vzpel na planino Koren ter mimo Košutne na Vrh Korena. Vračal pa sem se po razglednem grebenu proti V. Zvohu in Krvavcu, od koder sem se spustil v dolino, proti izhodišču Pr Ambru­žarju. Za ‘kdaj drugič’ sem si pustil na S Kalški greben (obiskati ga nameravam iz doline Kokre), trije vrhovi pa so mi ostali tudi na V (Košutna, Kompotela in Mokrica) – nanje pa se bom odpravil iz doline Kamniške Bistrice.

OPIS POTI

  • s parkirišča na Planini Jezerca naravnost proti Kriški planini
  • s spodnjega dela Kriške planine, desno proti Planini Koren
  • po poti skozi podvoz pod smučarsko progo, rahlo levo ob cesti (zasajene smreke).
  • zmeren vzpon na V rob planine, razpotje (desno planina Osredek)
  • vzpon do razgledne točke
  • strm spust na drugo stran (60 m niže) nad dolino Korošice.
  • zložna pot prek pobočja do razpotja (desno pot v dolino Korošice)levo navzgor skozi gozd, med grmičevje in ruševje
  • desno prečni vzpon na planino Koren in – spust do koče in razpotja
  • po dolini in nato strmo proti sedlu med Košutno in Vrhom Korena
  • razpotje (levo Vrh Korena, naravnost Kompotela
  • z leve pot z grebena (V. Zvoh), in že smo na Vrhu Korena
  • z vrha desno proti Krvavcu na greben (previdno!)
  • spust v krušljivo grapo ob jeklenici in na drugi strani vzpon na greben
  • med ruševjem se pot vzpenja proti vrhu Velikega Zvoha
  • z Velikega Zvoha po tlakovani cesti navzdol na sedlo Razor
  • razpotje na sedlu (desno planina Dolga njiva)
  • vzpon čez M. Zvoh na vrh Krvavca (1853 m)
  • spust ob smučišču mimo TV stolpa do kapele Marije Snežne
  • po kolovozu in bližnjicah do Kriške planine in naprej proti izhodišču na Planini Jezerca

 

    Druga izhodišča in smeri

    • z Markove ravni (980 m)– viš. razlika 1019 m, po poti 1050 m; lahka označena pot; Markova raven – planina Koren: 2 h, planina Koren – Vrh Korena: 1 h, skupaj Markova raven – Vrh Korena: dobre tri ure.
    • od Doma na Gospincu (1491 m) – viš. razlika 508 m, po poti 650, lahka označena pot; Dom na Gospincu – Dolga njiva: 1 h 35 min, Dolga njiva – Vrh Korena: 50 min; skupaj: 2 h 25 min
    • iz Kokre (Podlebelca –850 m) viš. razlika: 1149 m; delno zahtevna označena pot, Kokra – Dolga njiva: 2 h 15 min, Dolga njiva – Vrh Korena: 50 min; skupaj Kokra – Vrh Korena: 3 h 5 min
    • s Planine Jezerca (1410 m) mimo Doma na Krvavcu – delno zahtevna (prehod čez Ježa) označena pot; do Vrh Korena 2 h 55 min

VTISI S POTI

Pot je zelo zanimiva, lahko si jo primerno skrajšate ali podaljšate, izberete krožno ali se vzpenjate in vračate po isti. Z veseljem bodo šli z vami tudi otroci, le po grebenu bo potrebno nekaj varovanja. Morda je bolje, da se z otroki vračate po isti poti (čez planine) in izpustite greben.
Če niste navajeni zahtevnejših poti, če imate vrtoglavico ali ste se na pot podali z majhnimi otroki, si izberite pot čez planino Dolga njiva (glej druga izhodišča). Tudi ta je zelo zanimiva (vzponi, melišča, ruševje, skalni previs ...), ni zahtevna in v poletnih mesecih precej manj oblegana.
V začetku maja je bilo nad 1600 m (Planina Koren) še veliko snega. in v snegu se brez opreme nikar ne odpravljate po grebenu. Upam, da bo sneg kmalu skopnel in vas zimske fotografije meseca junija(!) ne bodo odvrnile od te zanimive poti.
Ko ni snega prehod čez Ježa ni tako ‘strašen’. Gre le za kratek spust in vzpon skozi grapo, vendar je pri tem potrebne nekaj več previdnosti Prehod varuje jeklenica, tu je tudi nekaj stop, ki olajšajo vzpon. Še največja težava je kamenje, ki se stalno kruši. Na poti po ozkem grebenu pa je potrebno biti zbran in dovolj previden, za razgledovanje naokrog se je treba ustaviti ....

 piše Marko Čuk

marko.cuk@ognjisce.si

Zajemi vsak dan

Ne uklanjaj se bedaku, ne oziraj se na osebo mogočneža! Do smrti se bojuj za pravico in Gospod Bog se bo zate boril.

(Sirah)
Torek, 23. April 2024

Zanimivosti ...

  • Na Planini Koren (1675 m) med Velikim Zvohom in Košutno še vedno pasejo, v dolinici sredi planine je tudi obnovljena pastirska koča.
  • Veliki Zvoh je najvišja točka smučišča Krvavec. Žičnica pripelje skoraj na vrh, pod njim je umetno jezero, namenjeno umetnemu zasneževanju smučišča. Z vrha je pogled proti Kalškemu grebenu, na Grintovce in Storžič.
  • Prvotne pastirske bajte (stani) se na Kr­vavcu razlikujejo od drugih tam okrog; po obliki in velikosti so jim sicer podobne, zgrajene pa so iz kamna in pokrite s pločevino, medtem ko so drugod iz lesa.
  • Na Krvavcu stoji tudi stometrski stolp z oddajnikom RTV Slovenija, ki je ‘naslednik’ prvega, kovinskega iz leta 1955..
  • Na Krvavec lahko pridemo s kabinsko žičnico, v mesecih brez snega pa do Planine Jezerca tudi po asfaltirani cesti prek Ambroža pod Krvavcem.
  • Na Krvavcu stoji tudi stometrski stolp z oddajnikom RTV Slovenija, ki je ‘naslednik’ prvega, kovinskega iz leta 1955..
  • Krvavec je bil pred začetkom razvoja žičničarstva in smučišč visokogorska planina, kjer so v poletnih mesecih pasli živino. To so omogočale naravne ‘luže’, v katerih se je zadrževala voda: to je bila voda za napajanje živine.
  • Ob blagoslovitvi Doma na Kr­vavcu (1925) so sklenili, da bodo v bližini postavili tudi kapelo. Aljažev klub iz Ljubljane jo je zgradil po Plečnikovih načrtih, podobna pa je prvotnim kamnitim pastirskim bajtam.
  • Leta 2003 so na Krvavcu (Na Bleku) po naključju našli ostanke iz 8. in 10. stol., (dele posod, ovčji zvonček, ostanke železnega cedila, prstan ...). V tistem času naj bi na grebenu stala bivališča za pastirje, ki so pasli ovce in redili prašiče. Še preden se je planina v 10. st. zarasla, so na bolj ravnem kraju ponovno postavili hiše, drugačne oblike (naselje je bilo živo do 14. stol.) ... Arheološka raziskovanja se nadaljujejo in vsa najdbe naj bi predstavili tudi v muzeju na prostem.
  • Kapelo, posvečeno Mariji Snežni, je leta 1929 blagoslovil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Žegnanje je prvo nedeljo po Velikem šmarnu, vsako nedeljo v juliju, avgustu in septembru pa je pri kapeli maša ob 15. uri.
  • Cerklje na Gorenjskem so lepo urejen kraj ob vznožju Kamniških Alp in Krvavca. Velika središčna vas na Cerkljanskem polju ob potoku Reka pod Krvavcem, se v starih listinah prvič omenja sredi 12. st. kot Trnovlje, s sedanjim imenom pa po letu 1239. Tu je bil rojen skladatelj in dirigent Davorin Janko (Lipa zelenela je), politik in domoljub Ivan Hribar, igralec in režiser Ignacij Borštnik ...
  • Glavni oltar župnijske cerkve Marije Vnebovzete v Cerkljah je eden največjih poznobaročnih biserov na Gorenjskem. Njegov avtor ni znan, kipi pa so delo mojstra, ki se je zgledoval pri Francescu Robbi. Freske na kupolah prezbiterija in ladje so delo slikarja Matije Koželja.
Na vrh