• Uršlja gora

    Uršlja gora

    Uršlja gora je razgledna gora, visok skalni osamelec na skrajnem V robu Karavank, med Mežiško in Mislinjsko dolino. Zaradi neporaščenega vrha se je gora sprva imenovala Plešivec, od postavitve cerkve sv. Uršule leta 1602 pa Uršlja gora.

    Preberi več
  • Vogel

    Vogel

    Leži v vencu Sp. Bohinjskih gora in nanj se lahko povzpnemo tako s primorske kot tudi z bohinjske strani. Na S strani je visokogorsko smučišče, vendar je tudi poleti zelo obiskan. Nad Bohinjsko kotlino (Na Rjavo skalo - 1535 m visoko) obiskovalce pripelje tudi gondola..

    Preberi več
  • Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica je vrh na Pivškem - med Postojno in Pivko, na levi strani - kot ogromna kopica sena ali ‘lonica’, kot jim pravijo domačini ... se ponosno vzpenja nad Pivškim podoljem – zadnja leta spet s cerkvijo na vrhu. Z vrga je čudovit razgled na Postojnsko kotlino in po širnem Pivškem podolju – vse tja do morja ... pa na okoliške vrhove: Vremščico, Nanos, na slemena Javornikov, Snežnik, Učko ... Julijce, Dolomite ...

    Preberi več
  • Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (domačini mu pravijo Stu) - Kobariški, da se razlikuje od tistega v Karavankah - je najvišji vrh razpotegnjenega pogorja med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.

    Preberi več
  • Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst se dvigata vsaka na svojem koncu grebena Spodnjih Bohinjskih gora, nad Bohinjsko Bistrico na bohinjski in Stržiščem na primorski strani.

    Preberi več
  • Visoka Ponca

    Visoka Ponca

    Visoka Ponca (it. Ponza Grande) je gora v Julijskih Alpah, na meji med Italijo in Slovenijo. Njena mogočna skalnata podoba na S zaključuje greben med Planico in Mangartsko dolino.

    Preberi več
  • Pršivec

    Pršivec

    Pršivec je gora, ki se strmo in visoko vzpenja iznad S obale Bohinjskega jezera, se ponosno ogleduje v njem in zakriva pogled proti višjim vrhovom s Triglavom na čelu.

    Preberi več
  • Begunjščica

    Begunjščica

    Begunjščica je skoraj deset km dolgo pogorje v Karavankah, ki se razteza od Stola na Z do Šentanske doline na V. Ima več vrhov, najvišji je v sredini Veliki vrh, na V je Begunjska Vrtača (1997 m).

    Preberi več
  • Čemšeniška planina

    Čemšeniška planina

    Masivni hrbet Čemšeniške planine se začenja V od Trojan in se od Z proti V razteza vse do Vrhov (nad Čebinami). S svojo lego in višino je meja med Savinjsko dolino in Zasavjem, vendar jo na Savinjski strani navadno imenujejo Velika planina.

    Preberi več
  • Košutica

    Košutica

    Košutica (ali Ljubeljska Baba) je gora vzhodno od Ljubelja, na meji z Avstrijo. Od glavnega grebena Karavank je odmaknjena nekoliko proti SZ – od grebena Košute (Veliki vrh – 2088 m) jo na V loči Hajnževo sedlo (1701 m), na Z pa od Palca in Vrtače prelaz Ljubelj (1369 m).

    Preberi več
  • Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    V pogorju "skupine Krvavca", v predgorju Grintovcev, na grebenu, kjer se vrstijo vrhovi Krvavec (1853 m), Veliki Zvoh (1971 m) in Vrh Korena (1999 m), ki je najvišji vrh, ki ni dvatisočak.

    Preberi več
  • Dobrča

    Dobrča

    Dobrča je gora, ki se med Tržičem in Begunjami na Gorenjskem strmo dviga iz gorenjske ravnine. Zemljepisno je to najjužnejši odrastek Stola (Karavanke), čeprav geološko spada v Kamniške Alpe.

    Preberi več
  • Stol

    Stol

    Stol s svojo široko kopasto in s številnimi dolgimi žlebovi razbrazdano podobo ponuja zelo dovršeno gorsko kuliso blejski kotlini in gorenjski deželi, nad katero kraljuje.

    Preberi več
  • Škrlatica

    Škrlatica

    Škrlatica je najvišji vrh gorskega masiva med dolinama Velika Pišnica in Vrata in druga najvišja gora v Sloveniji. Najlepši pogled na njeno strmo S steno, ki pada v krnico Velika Dnina (19oo m) je s poti na Vršič (SZ).

    Preberi več
  • Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik je razgledni vrh na pobočju med dolino Male Pišnice in Planice in je nepogrešljiva kulisa planiške skakalne arene ... SV vrh gore predstavlja Vitranc, ki pa se je s svojimi smučarskimi progami zelo uveljavil v svetu alpskega smučanja.

    Preberi več
  • Veliki Draški vrh

    Veliki Draški vrh

    Veliki Draški vrh se strmo dviga nad dolino Krme v grebenu V od Tosca, z mogočno S steno, ki jo plezalci zelo cenijo, v Bohinjsko dolino pa kaže svojo značilno piramidasto obliko.  Nenavadno je, da nanj ni speljana nobena označena pot, čeprav gre prav mimo njega vsem dobro znana ‘triglavska magistrala’, vendar je malo takih, ki ga opazijo in vedo, da je z J strani lahko dostopen in ima tudi za poletne popotnike ‘lepo besedo’. ...

    Preberi več
  • Skuta

    Skuta

    Skuta je po višini tretja najvišja gora v Kamniških Alpah (za Grintovcem in Kočno), in je zaradi drznih oblik, vitkosti in predvsem veličastnega razgleda, ki ga ponuja, in pogledov v globino, po mnenju mnogih najlepša gora celotnega gorstva.

    Preberi več
  • Vrtača

    Vrtača

    Vrtača je vzhodna soseda Stola, drugi najvišji vrh v Karavankah, imenujejo jo tudi Visoka Vrtača; med domačini na južni strani (Žirovnica, Bégunje) je znana kot Nemški vrh.

    Preberi več
  • Mangart

    Mangart

    Mangart je ena najveličastnejših gora v Julijskih Alpah (četrta najvišja, za Triglavom, Montažem in Škrlatico). Celotno mangartsko pogorje tvori naravno pregrado med dolino Koritnice na J in Mangartsko dolino na S, ki leži že v Italiji.

    Preberi več
  • Jalovec

    Jalovec

    Jalovec je šesta najvišja gora v Sloveniji. Z vrha, ki se strmo spušča proti trem alpskim dolinam (Loška Koritnica, Tamar in Zadnja Trenta), je lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp..

    Preberi več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
 

Vogel (1922 m)

 201501 Vogel 01

S parkirišča pred planino Kuk (Podkuk) grem po poti mimo staj in naprej čez planino, pot kmalu zavije proti V in se začne zložno vzpenjati po pobočju ter zavije levo v gozd. Po slabi uri 'ogrevalne' hoje pridem na planino Razor (1315 m), kjer je planinska koča. Takoj za kočo se levo odcepi pot proti Krnu (čez planino Kal in naprej proti Prehodcem), naravnost pa pelje steza proti Škrbini, na sedlo Globoko, Voglu ter naprej proti Črni prsti. Steza se začne skozi pas redkega gozda vzpenjati po planini navzgor, iz gozda pridem na rob pašnika ... Tolminsko kotlino pokriva megleno morje, Tolminske Ravne pa se kopljejo v jutranjem jesenskem soncu, nekoliko bolj desno na obzorju iz megle pogleduje Matajur ...

    • Izhodišče: planina Kuk (1150 m) pribl. 15 km iz Ljubinja
    • Dostop do izhodišča: Do Mosta na Soči (po dolini Idrijce ali Soče) – proti Tolminu in pred njim desno za Poljubinj – skozi kraj in naprej proti vasi Ljubinj – za cerkvijo levo proti planinama Razor in Stador – po ozki asfaltni cesti do planine Stador (11 km) – po makadamu čez planino Lom (1090 m) in naprej po gozdni cesti do planine Kuk, kjer parkiramo. V zimskih razmerah je treba računati, da cesta morda ni prevozna in bo treba avto pustiti že na planini Lom (?)...
    • Čas hoje: planina Kuk – planina Razor: 1 ura (4 km); planina Razor – Vogel (direktna pot): 1 h 45 min; Vogel – Globoko: 45 min; Globoko – planina Razor: 1h 15 min; skupaj krožna pot: dobrih 5 ur. (v zimskih razmerah so lahko časi tudi nekoliko daljši – glede na razmere)
    • Višinska razlika: Planina Lom – Vogel: 830 m; planina Kuk – Vogel: 772 m; planina Razor – Vogel: 610 m
    • Zahtevnost: dobro označena, mestoma tudi strma pot. V zimskih razmerah je treba imeti nekaj več izkušenj, biti dobro telesno pripravljen (še posebej, če pot ni zgažena) in seveda dobro opremljen; v kopnih mesecih je pot nezahtevna.
    • Priporočam: dobro planinsko obutev, palice, krplje (!), cepin, dereze
    • Čas obiska: pot predstavljamo kot zimski vzpon, v kopnih mesecih je najlepše pomladi (cvetje) in jeseni
    • Zemljevidi: TNP 1:50.000; Julijske Alpe – Bohinj 1: 20.000; Tine Mihelič, Julijske Alpe (PZS, 2003); Bohinjske gore (Sidarta, 2001)

Tu se začenja sneg (zdaj je verjetno že nižje), pridem na razpotje, kjer pot proti Voglu zavije desno (levo proti Vrhu nad Škrbino in Tolminskemu Kuku .... Še nekajkrat zavijuga čez pašnik, se poleže in usmeri v gozd – do razcepa, kjer grem naravnost (levo sedlo Globoko, od koder se bom popoldne vračal). Še naprej hodim skozi redek gozd,ko pa stopim na plano, se pot nekoliko vzpne, sneg me še nekako drži, tako, da kar hitro napredujem. Imam pa res srečo, si mislim, da je nekdo že šel pred menoj in mi ni treba tuhtati, kako naprej proti vrhu. Gaz je spet bolj položna in zaenkrat gre kar lepo, toda ... Ruševje in nizko borovje je pod snegom, v strmih delih poti se sneg predira, in tu in tam se moram izkopati iz kakšne luknje ... nisem se še prebil do sonca, grem pa proti njemu, pred seboj vidim preval, čez katerega bom moral splezati, da me bodo dosegli sončni žarki ... Še prej se začne pot še nekoliko bolj strmo vzpenjati in kar nekaj časa traja, da se prebijem na manjše sedlo pod Krnico, od koder se odprejo prvi pogledi proti vrhu Vogla. Nekoliko si odpočijem, prisluhnem neverjetni tišini, se oziram nazaj na planino Razor, na tolminsko hribovje v ozadju, na levi strani so mogočna pobočja Žabiškega Kuka (1844 m), na desni strme stene Vrha Krnic (1896 m).Vzpnem se nad Krnico, steza v zmernem vzponu preči S pobočja in se spusti v obsežen kotel pod sedlom na Z pobočju Vogla. Od tam se po skalnatem pobočju dvigne na sedlo med Žabiškim Kukom ... Pred seboj zagledam Sp. Bohinjske gore, Rodico ... in celoten greben proti Črni prsti. Na grebenu se pot razcepi – desno bi se lahko odpravil na vrh Žabiškega Kuka, pa se seveda obrnem levo in po zložnem vršnem grebenu pridem v slabe četrt ure do vrha Vogla, kjer me čaka čudovit razgled na Triglav in Julijske Alpe ... Bohinjsko jezero se še kar skriva v megli, vsenaokrog je čudovita belina, stojim v osrčju Sp. Bohinjskih gora, na vrhu, ki je dal ime širšemu območju na bohinjski strani, in tudi smučarskemu centru, ki ga vidim v daljavi.Z vrha Vogla se lahko na planino Razor vrnem po isti poti, toda načrtoval sem drugače: da se bom vračal preko prevala Globoko. Najprej se previdno spustim po zahodnem grebenu na sedlo med Voglom in Vrhom Krnic. Tu me smerokaz pošilja desno navzdol, Ski hotel Vogel, Črna prst, Komna in Globoko, piše na njem. Nisem ravno navdušen, ko vidim, da se še ni našel junak, ki bi zagazil v svežo belino. Kaj pa zdaj, saj niti približno ne vem, kako gre ta pot tja okrog pobočja ... zato trmasto vztrajam na grebenu. Če se prav spomnim, se prepričujem, sem pred leti že šel čez te špice ... toda zdaj je greben s severne strani zasnežen, z južne pa precej pomrznjen. Poskusil bom, če bo prenevarno, se bom pa vrnil. V vseh teh letih sem se naučil, da se nikoli ne spuščam v kakšna tveganja in že velikokrat sem se obrnil ...

    Druga izhodišča in smeri

    • Na Vogel vodijo številne poti. Z bohinjske strani je najbolj znana tista od Ski hotela Vogel (mimo zg. postaje sedežnice Zadnji Vogel, pod pobočji Orlovih glav, čez planino Zadnji Vogel (vse 2 h 30 min)in čez Šijo - 3 h).
    • Lahko pozabimo na žičnico in se odpravimo kar od Bohinjskega jezera (Ukanc – 4 h 30 min), ali iz Laškega Rovta (Storeča raven – slabe 4 ure) ...

    Poglejmo še na primorsko stran:

    • s planine Razor se lahko na Vogel povzpnemo tudi čez sedlo Globoko – 2 h 30 min; do planine Razor pa lahko pridemo v eni uri tudi s planine Kuk ali iz vasi Tolminske Ravne (12 km iz Tolmina).
    • S planine Kuk gremo lahko na Vogel tudi čez Žabiški Kuk – slabe 3 h, redko obiskana in zanimiva pot.
    • Vogel lahko obiščemo tudi po grebenski poti s Črne prsti, prek Rodice in Šije, pot pa lahko podaljšamo do Komne ali do Krna.
    • Še najmanj znana, a zelo zanimiva, je pot iz Kneških Raven pod JV pobočjem (čez planino Močila, Žabiški Kuk, planino v Prodih – zahtevno brezpotje, 8 h)

Najprej se vzpnem Vrh Krnic, potem se začne greben spuščati, sprva je še vse lahko, težave pridejo, ko se je treba spustiti po J strani na prvo sedlo. No, nekako mi je uspelo, že se vzpenjam na naslednji vrh, in še na enega ... največja težava pa me čaka tik pred sedlom Globoko, ko bi moral nekoliko poplezati po razdrapanem grebenu in se spustiti tja dol ... na Globoko, pa me je malce stisnilo, 'obvoz' teh pečin čez primorsko stran se mi tudi ni zdel ... varen. Kaj hočem: nazaj tja na sedlo pod Vogel in se zagristi v sneg po severni 'bohinjski obvoznici' ... Za tisti del poti proti Globokemu, ki bi ga v kopnem opravil v slabe pol ure sem porabil skoraj dvakrat toliko ... No, morda pa sem komu, ki je prišel za menoj naredil uslugo. Kaj bi zdaj dal za krplje! Treba se je bilo spustiti kakšnih 100 m nižje, iti preko pobočja, potem pa se spet vzpeti do Globokega. No, nekako sem le prestal to snežno avanturo ... Na Globokem nekoliko počijem, si ogledujem tistih nekaj metrov, ki mi jih je prej zmanjkalo ... potem pa se spustim proti planini Razor. Najprej kar naravnost (mulatjera gre v ključih precej naokrog), ko me pa dvakrat prehiti nahrbtnik, in z nosom rišem po snegu, si raje poiščem stezo in zdaj sem jaz hvaležen tistima, ki sta šla pred menoj ... Čudovit sončen dan, brez vetra, je imel eno samo napako: nekoliko prehitro se je stemnilo (se pooblačilo), in moral sem kar podvizati, da sem pred temo prišel na izhodišče. Dolgotrajno vožnjo v dolino sem si popestril s spomini na lepa doživetja v Sp. Bohinjskih gorah ...

Zajemi vsak dan

Brez spoštovanja staršev si odrežemo lastne korenine. In brez spoštovanja staršev ni samospoštovanja.

(Anselm Grün)
Torek, 19. Marec 2024

Ali ste vedeli ...

  • ... da je planina Razor (1315 m) stičišče pomembnih planinskih poti: SPP (Slovenske planinske poti), Evropske pešpoti E7 in Slovenske geološke poti.
  • ... da si nad planino Razor sledijo vrhovi v grebenu od Žabiškega Kuka, prek Vogla, do Vrha Krnic in prevala Globoko, čez Rušnati vrh, Mejo in Vrh nad Škrbino ..., vse tja do Tolminskega Migovca in da lahko dobro izurjeni planinci celo pot prehodijo, ne da bi se 'umikali' z grebena na primorsko ali bohinjsko stran.
  • ... da so bukve na planini Razor stare več kot tristo let in segajo v čas neposredno pred Tolminskim puntom (1713).
  • ... da lahko z grebena Sp. Bohinjskih gora ob lepem vremenu vidite morje (Tržaški zaliv) in Triglav.
  • ... da je zaradi ugodnega dostopa in lepega razgleda, pa tudi zato, ker se lahko iz Bohinja pripeljemo z žičnico ... Vogel zelo obiskan in najbolj znan vrh Spodnjih Bohinjskih gora, saj je pot od zg. postaje gondole do Šije in Vogla prava romarska.
  • ... da leži smučarski center Vogel v Triglavskem narodnem parku nad Bohinjskim jezerom. Smučarski tereni so primerni tako za začetnike, kot za izurjene smučarje, veliko možnosti pa je tudi za smučanje izven urejenih prog.
  • ... da je nadmorska višina najvišje žičniške naprave na Voglu 1.800 m.
  • ... da so 5. julija letos na Voglu praznovali 50. obletnico delovanja najvišjega slovenskega smučišča, ki ga letno obišče več kot 200.000 ljudi, v poletnih mesecih celo več kot pozimi.
  • ... da je cesta do planine Stador asfaltirana in ena bolje obiskanih gorskih cest, saj jo uporabljajo tudi jadralni padalci, ki vzletajo z bližnje Kobale.
  • ... da gre (se pelje) pohodnik po cesti iz Ljubinja do koče na planini Razor kar mimo štirih še živih pašnih planin: Stador, Lom, Kuk in Razor.
  • ... da od planine Stador do planine Kuk pelje nekdanja italijanska vojaška cesta (5 km), ki je kar dobro vzdrževana (makadam), pred planino Kuk pa je urejeno parkirišče.
  • ... da je Vogel gora v vencu Sp. Bohinjskih gora, na katero se lahko povzpnemo tako s primorske kot tudi z bohinjske strani. Na njegovi S strani je visokogorsko smučišče, vendar je tudi poleti zelo obiskan. Nad Bohinjsko kotlino (Na Rjavo skalo - 1535 m visoko) obiskovalce pripelje tudi gondola.
Na vrh