• Visoka Ponca

    Visoka Ponca

    Visoka Ponca (it. Ponza Grande) je gora v Julijskih Alpah, na meji med Italijo in Slovenijo. Njena mogočna skalnata podoba na S zaključuje greben med Planico in Mangartsko dolino.

    Preberi več
  • Stol

    Stol

    Stol s svojo široko kopasto in s številnimi dolgimi žlebovi razbrazdano podobo ponuja zelo dovršeno gorsko kuliso blejski kotlini in gorenjski deželi, nad katero kraljuje.

    Preberi več
  • Vogel

    Vogel

    Leži v vencu Sp. Bohinjskih gora in nanj se lahko povzpnemo tako s primorske kot tudi z bohinjske strani. Na S strani je visokogorsko smučišče, vendar je tudi poleti zelo obiskan. Nad Bohinjsko kotlino (Na Rjavo skalo - 1535 m visoko) obiskovalce pripelje tudi gondola..

    Preberi več
  • Košutica

    Košutica

    Košutica (ali Ljubeljska Baba) je gora vzhodno od Ljubelja, na meji z Avstrijo. Od glavnega grebena Karavank je odmaknjena nekoliko proti SZ – od grebena Košute (Veliki vrh – 2088 m) jo na V loči Hajnževo sedlo (1701 m), na Z pa od Palca in Vrtače prelaz Ljubelj (1369 m).

    Preberi več
  • Uršlja gora

    Uršlja gora

    Uršlja gora je razgledna gora, visok skalni osamelec na skrajnem V robu Karavank, med Mežiško in Mislinjsko dolino. Zaradi neporaščenega vrha se je gora sprva imenovala Plešivec, od postavitve cerkve sv. Uršule leta 1602 pa Uršlja gora.

    Preberi več
  • Dobrča

    Dobrča

    Dobrča je gora, ki se med Tržičem in Begunjami na Gorenjskem strmo dviga iz gorenjske ravnine. Zemljepisno je to najjužnejši odrastek Stola (Karavanke), čeprav geološko spada v Kamniške Alpe.

    Preberi več
  • Jalovec

    Jalovec

    Jalovec je šesta najvišja gora v Sloveniji. Z vrha, ki se strmo spušča proti trem alpskim dolinam (Loška Koritnica, Tamar in Zadnja Trenta), je lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp..

    Preberi več
  • Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    V pogorju "skupine Krvavca", v predgorju Grintovcev, na grebenu, kjer se vrstijo vrhovi Krvavec (1853 m), Veliki Zvoh (1971 m) in Vrh Korena (1999 m), ki je najvišji vrh, ki ni dvatisočak.

    Preberi več
  • Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik je razgledni vrh na pobočju med dolino Male Pišnice in Planice in je nepogrešljiva kulisa planiške skakalne arene ... SV vrh gore predstavlja Vitranc, ki pa se je s svojimi smučarskimi progami zelo uveljavil v svetu alpskega smučanja.

    Preberi več
  • Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst se dvigata vsaka na svojem koncu grebena Spodnjih Bohinjskih gora, nad Bohinjsko Bistrico na bohinjski in Stržiščem na primorski strani.

    Preberi več
  • Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (domačini mu pravijo Stu) - Kobariški, da se razlikuje od tistega v Karavankah - je najvišji vrh razpotegnjenega pogorja med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.

    Preberi več
  • Mangart

    Mangart

    Mangart je ena najveličastnejših gora v Julijskih Alpah (četrta najvišja, za Triglavom, Montažem in Škrlatico). Celotno mangartsko pogorje tvori naravno pregrado med dolino Koritnice na J in Mangartsko dolino na S, ki leži že v Italiji.

    Preberi več
  • Škrlatica

    Škrlatica

    Škrlatica je najvišji vrh gorskega masiva med dolinama Velika Pišnica in Vrata in druga najvišja gora v Sloveniji. Najlepši pogled na njeno strmo S steno, ki pada v krnico Velika Dnina (19oo m) je s poti na Vršič (SZ).

    Preberi več
  • Vrtača

    Vrtača

    Vrtača je vzhodna soseda Stola, drugi najvišji vrh v Karavankah, imenujejo jo tudi Visoka Vrtača; med domačini na južni strani (Žirovnica, Bégunje) je znana kot Nemški vrh.

    Preberi več
  • Begunjščica

    Begunjščica

    Begunjščica je skoraj deset km dolgo pogorje v Karavankah, ki se razteza od Stola na Z do Šentanske doline na V. Ima več vrhov, najvišji je v sredini Veliki vrh, na V je Begunjska Vrtača (1997 m).

    Preberi več
  • Pršivec

    Pršivec

    Pršivec je gora, ki se strmo in visoko vzpenja iznad S obale Bohinjskega jezera, se ponosno ogleduje v njem in zakriva pogled proti višjim vrhovom s Triglavom na čelu.

    Preberi več
  • Skuta

    Skuta

    Skuta je po višini tretja najvišja gora v Kamniških Alpah (za Grintovcem in Kočno), in je zaradi drznih oblik, vitkosti in predvsem veličastnega razgleda, ki ga ponuja, in pogledov v globino, po mnenju mnogih najlepša gora celotnega gorstva.

    Preberi več
  • Čemšeniška planina

    Čemšeniška planina

    Masivni hrbet Čemšeniške planine se začenja V od Trojan in se od Z proti V razteza vse do Vrhov (nad Čebinami). S svojo lego in višino je meja med Savinjsko dolino in Zasavjem, vendar jo na Savinjski strani navadno imenujejo Velika planina.

    Preberi več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18

Ciprnik (1745 m) in Vitranc (1638 m)

 201502 Ciprnik in Vitranc 01

Pot začenjam v Podkorenu pod 'Poligonom' – progo za svetovni pokal v alpskem smučanju. V mrzlem zimskem jutru se odpravim po kolesarski stezi proti Ratečam in kmalu za prvimi hišami zavijem levo na zgaženo stezo (sicer je to kolovozna pot), ki me pelje mimo smučišča Velika dolina, naprej mimo dvosedežnice, potem pa pot zavije levo skozi Struge in skozi gozd v dolino pod Poncami. Grem mimo manjšega smučišča z vlečnico in nato najprej k skakalnicam, kjer je še vedno eno veliko gradbišče. Potem grem do Doma Planica, kjer moram poiskati začetek poti: imam nekaj težav, ker je precej snega in se po zadnjem sneženju še nihče ni odpravil po tej poti ... Mimo balinišča se nekoliko negotovo vzpenjam ob zaraščeni strugi hudournika in naprej skozi ruševje ...

    • Izhodišče: Podkoren (pod 'Poligonom') – 842 m ali Dom Planica – 931 m
    • Dostop do izhodišča: Gorenjsko avtocesto zapustim na izvozu Jesenice – zahod (Hrušica) in se peljem proti Kranjski Gori (22 km) in naprej proti Ratečam. V Podkorenu levo proti smučišču, do parkirišča. Če ne načrtujete krožne poti, in se boste vračali po poti vzpona, se peljite v Planico ali do jezera Jasna.
    • Čas hoje: Podkoren – Planica: 50 min; Planica – Ciprnik: 2 h 15 min; Ciprnik – Vitranc: 40 min; Vitranc – Jasna 1 h 30 min; Jasna – Kranjska Gora – Podkoren: 1 h; skupaj, krožna pot: 6 h 30 min (s postanki)
    • Višinska razlika: 903 m (Podkoren); 814 m (Planica)
    • Zahtevnost: delno zahtevna neoznačena pot (vzpon iz Planice), lahka označena (po grebenu čez Vitranc); delno zahtevna, označena pot (spust proti Jasni je zelo strm in na pomrznjenem snegu so potrebne dereze)
    • Priporočam: dobro planinsko obutev, palice, (v snegu) cepin, dereze
    • Čas obiska: pot predstavljamo kot zimski vzpon, v kopnih mesecih pa je najlepše jeseni, ko se obarvajo macesni
    • Zemljevidi in vodniki: Kranjska Gora 1:30.000 Julijske Alpe (vzhodni del), 1 : 50.000

Oddahnem si, ko zagledam kažipot, ki me nad prodiščem usmerja levo v redek gozd. Tu se začne lovska steza, ki cik–cak vijuga po pobočju, in po njej hitro premagujem strmo pobočje in sploh nimam občutka, da je pretirano strmo. Nekaj težav mi povzroča le nov sneg na pomrznjeni podlagi, pomislim na dereze, toda zaenkrat še ostajajo v nahrbtniku. Kmalu sem že dovolj visoko, da se mi v dolini kot na dlani ponujajo skakalnice, še lepši pogled pa me čaka že čez nekaj minut pri leseni hiški, ki stoji na razglednem robu in ima okrog tudi leseno teraso. Tu postavijo naši televizijci vsako leto ob planiški skakalni prireditvi eno od kamer, ki pokaže pogled od zgoraj na množico, sicer pa lahko služi tudi kot manjši bivak ...Od tu naprej se pot pomakne na greben, višje pa mora spet čez strmo gozdnato pobočje. Tam imam precej težav predvsem s podrtim drevjem, saj je pobočje strmo, sneg in kamenje pomrznjeno ... treba pa je kar malo 'telovaditi' med vejevjem in koreninami. Ta del poti skozi strnjen gozd je morda v pomrznjenem snegu najbolj nevaren za zdrs, zato je treba biti zelo previden. Potem je steza nekaj časa spet bolj položna, gre preko pobočja v levo, kjer je že več snega, gazim do kolen in iščem pravo smer, kot otrok se razveselim ene redkih markacij in gazim naprej ... Nekako se mi le posreči priti do razpotja, kjer se z desne priključi markirana pot iz Planice, ki pa menda ni več v uporabi, ker je precej nevarna, saj poteka čez razbita skalnata pobočja. Pot se začne spet strmo vzpenjati ter nekoliko višje zavije desno, kjer me hitro pripelje na razgleden greben. Nekaj časa se vzpenjam po grebenu, s katerega se mi odpira lep pogled na razdrapano Z pobočje Ciprnika, ves čas pa se nad Tamarjem razkazuje mogočni Jalovec, Ponce ... Nad njimi se pot spet vrne v gozd, kjer se za nekaj časa strmeje vzpne, nato pa pripelje na glavni greben Ciprnika, kjer prihaja z leve pot z Vitranca ....Pozdravijo me prvi sončni žarki, zelo sem jih že pogrešal ves čas hoje po osojnem Z pobočju ... Ogreje pa me tudi pogled na Martuljške gore, Škrlatico ... nekam lagodno se sprehajam skozi gozd po grebenu, dokler se ta ne začne spet zlagoma vzpenjati, nekaj dni stare sledi mi pomagajo da varno najdem pot skozi ruševje in redki gozd ...

    Druga izhodišča in smeri

    • Poleg opisane poti iz Planice se lahko na Ciprnik in Vitranc povzpnemo tudi od jezera Jasna (po grebenu ali po smučišču – Vitranc: 2 h 15 min; Ciprnik: 3 h), torej v obratni smeri, kot teče naša opisana pot.
    • Velikokrat se pohodniki odločajo tudi za pot iz Kranjske Gore ob smučišču. Pot ni označena, vendar ji ni težko slediti. Na Vitranc se vzpnemo čez strmo pobočje ob sedežnicah, do Ciprnika pa nadaljujemo po rahlo valovitem in poraščenem grebenu. Pot je v spodnjem delu razmeroma naporna (Vitranc; 2 h; Ciprnik 3 h), prav tako iz Podkorena ob robu smučišča.
    • Nekateri si za izhodišče izberejo Zelence, kjer jih čaka 2 h 30 min lahkega brezpotja, ki se na grebenu priključi poti, ki pride iz Planice.
    • Najudobnejši je seveda dostop s sedežnico iz Kranjske Gore. Mogoč je ob lepem vremenu poleti ali jeseni: najprej s štirisedežnico (Vitranc 1), potem nekoliko peš in naprej do Mojčinega doma z enosedežnico. Od doma vodi na Ciprnik zložna pot po vrhu grebena (malo gor in dol skozi macesnov gozd, le dobrih 100 m vzpona).

Na Z strani greben odsekano pada proti Planici, vse širnejši je razgled. V zadnjem delu se pot najprej obrne na V stran, potem pa postopoma preide na bolj strm in kamnit vršni del. Izpostavljeni deli poti so tu zavarovani z jeklenico, čez skalni rob si pomagam s skobami in z leseno lestvijo.Že sem na vrhu, nekoliko vznemirjen ob tolikih lepotah, da kar ne vem, kako zaobjeti vso to kuliso gora, ki me obdaja sredi tega kristalno jasnega, čistega dne, v blagodejnem miru .... "Zdaj se mi pa res nikamor ne mudi," se prepričujem, pomaknem se na sosednji vršič, se naslonim na palice in strmim: nekaj časa proti S, J ... Zdrznem se, ko naenkrat na vrhu opazim še nekoga, ki je prišel za menoj ... ugotavljava, da so besede ob takih doživetjih v gorah pravzaprav odveč (...) Morava v dolino, ne gre drugače, do sedla na grebenu po isti poti, potem pa vsak po svoje: jaz naprej proti Vitrancu, on v Planico. Od sedla grem naravnost po grebenu proti vrhu Vitranca, gaz je dobro vidna, tokrat imam srečo ... greben se večkrat dvigne in spusti, vrh Vitranca je označen, vendar poraščen in ni posebej izrazit. Levo je pod menoj Podkoren, nekoliko naprej Rateče, v daljavi Dobrač ... iz gozda pridem na vitranško smučišče, kjer se srečata poti iz Kranjske Gore in Podkorena. Tu je obnovljeni Mojčin dom in podirajoči se Dom na Vitrancu. Najprej se odpravim na vzletišče padalcev, potem pa poiščem oznake in pot proti jezeru Jasna., ki se spušča po zelo strmem grebenu, tako da je treba biti zelo previden, še posebej, če je malo snega, ker so korenine in skale zelo gladke in vas lahko hitro odnese. Dvakrat se na grebenu tudi ustavim na razglednih točkah in si ogledam Kranjsko Goro 'iz zraka'. Ključno mesto je smerokaz, kjer se steza spusti z grebena in po levi strani obide skalne stene Velikega Vratnika. Naprej ji je lažje slediti, saj se v ključih spušča v dolino. Vmes se nekajkrat odpre lep pogled na sotesko Male Pišnice. Skoraj poldrugo uro sem porabil za spust do ceste, ki mimo jezera Jasna iz Kranjske gore pelje proti Vršiču. Od tu se potem po cesti sprehodim do Kranjske Gore in naprej pod smučišči po kolesarski stezi proti Podkorenu, kjer sklenem današnji krog.

Zajemi vsak dan

Srečni smo vsi, ki nam je bilo dano videti, čutiti našo kmečko deželo. Vasi so bile tople. Vsi smo se poznali med sabo in se radi imeli.

(Mirko Mahnič)
Petek, 18. August 2017

Zanimivosti ...

  • Ciprnik je razgledni vrh na pobočju med dolino Male Pišnice in Planice in je nepogrešljiva kulisa planiške skakalne arene ... SV vrh gore predstavlja Vitranc, ki pa se je s svojimi smučarskimi progami zelo uveljavil v svetu alpskega smučanja.
  • Z vrha Ciprnika je razgled na Ponce, Jalovec, Tamar, Mojstrovko in Slemenovo špico, na dolino Male Pišnice, Martuljške gore, Karavanke, Dobrač in avstrijske tritisočake.
  • V Planici so prvič skakali na smučeh že v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1936 je bila prvič presežena znamka 100 m, leta 1994 pa je bila na letalnici bratov Gorišek (zgrajena 1969) presežena še druga magična meja – 200 m.
  • V Dolini pod Poncami se gradi moderni Nordijski center Planica: skakalni in tudi smučarsko-tekaški center.
  • Zelenci (za vasjo Podkoren) so talni izvir Save Dolinke, kjer voda privre na dan iz do 2 metra globokega jezera zelene barve. Zelenci so naravni rezervat in dom mnogim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam.
  • Poznogotska cerkev Device Marije Vnebovzete v Kranjski Gori je iz leta 1510 (mojster Jernej Firtaler iz Beljaka) in v njej je viden koroški vpliv (ladijski obok z dekorativnim prepletom reber, ki je eden najzanimivejših pri nas).
  • Pred začetkom prvih ovinkov vršiške ceste je jezero Jasna, ki ga sestavlja dvoje medsebojno povezanih umetnih jezer ob sotočju potokov Velike in Male Pišnice.
  • Poleti in jeseni sedežnice pripeljejo na Vitranc številne izletnike, mladi se navdušujejo nad poldrugi kilometer dolgo sankaško progo, tu je tudi proga za gorskokolesarske navdušence.
  • Vitranc, vrh nad smučiščem, je dobil ime po Vitrancu, sivolasemu, sivobrademu sodniku, ki je na predlog Kekca izgnal iz teh krajev Bedanca.
  • V okolici Kranjske Gore so tudi kraji (Pišnica), koder je najraje hodil Kekec. Prav tako v Kekčevi deželi živijo tudi drugi Vandotovi junaki: Pehta, Bedanec in Brincelj, Kosobrin in Vitranc.

Ognjišče na Facebooku

Na vrh