• Jalovec

    Jalovec

    Jalovec je šesta najvišja gora v Sloveniji. Z vrha, ki se strmo spušča proti trem alpskim dolinam (Loška Koritnica, Tamar in Zadnja Trenta), je lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp..

    Preberi več
  • Begunjščica

    Begunjščica

    Begunjščica je skoraj deset km dolgo pogorje v Karavankah, ki se razteza od Stola na Z do Šentanske doline na V. Ima več vrhov, najvišji je v sredini Veliki vrh, na V je Begunjska Vrtača (1997 m).

    Preberi več
  • Čemšeniška planina

    Čemšeniška planina

    Masivni hrbet Čemšeniške planine se začenja V od Trojan in se od Z proti V razteza vse do Vrhov (nad Čebinami). S svojo lego in višino je meja med Savinjsko dolino in Zasavjem, vendar jo na Savinjski strani navadno imenujejo Velika planina.

    Preberi več
  • Skuta

    Skuta

    Skuta je po višini tretja najvišja gora v Kamniških Alpah (za Grintovcem in Kočno), in je zaradi drznih oblik, vitkosti in predvsem veličastnega razgleda, ki ga ponuja, in pogledov v globino, po mnenju mnogih najlepša gora celotnega gorstva.

    Preberi več
  • Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (domačini mu pravijo Stu) - Kobariški, da se razlikuje od tistega v Karavankah - je najvišji vrh razpotegnjenega pogorja med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.

    Preberi več
  • Veliki Draški vrh

    Veliki Draški vrh

    Veliki Draški vrh se strmo dviga nad dolino Krme v grebenu V od Tosca, z mogočno S steno, ki jo plezalci zelo cenijo, v Bohinjsko dolino pa kaže svojo značilno piramidasto obliko.  Nenavadno je, da nanj ni speljana nobena označena pot, čeprav gre prav mimo njega vsem dobro znana ‘triglavska magistrala’, vendar je malo takih, ki ga opazijo in vedo, da je z J strani lahko dostopen in ima tudi za poletne popotnike ‘lepo besedo’. ...

    Preberi več
  • Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica je vrh na Pivškem - med Postojno in Pivko, na levi strani - kot ogromna kopica sena ali ‘lonica’, kot jim pravijo domačini ... se ponosno vzpenja nad Pivškim podoljem – zadnja leta spet s cerkvijo na vrhu. Z vrga je čudovit razgled na Postojnsko kotlino in po širnem Pivškem podolju – vse tja do morja ... pa na okoliške vrhove: Vremščico, Nanos, na slemena Javornikov, Snežnik, Učko ... Julijce, Dolomite ...

    Preberi več
  • Stol

    Stol

    Stol s svojo široko kopasto in s številnimi dolgimi žlebovi razbrazdano podobo ponuja zelo dovršeno gorsko kuliso blejski kotlini in gorenjski deželi, nad katero kraljuje.

    Preberi več
  • Vrtača

    Vrtača

    Vrtača je vzhodna soseda Stola, drugi najvišji vrh v Karavankah, imenujejo jo tudi Visoka Vrtača; med domačini na južni strani (Žirovnica, Bégunje) je znana kot Nemški vrh.

    Preberi več
  • Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    V pogorju "skupine Krvavca", v predgorju Grintovcev, na grebenu, kjer se vrstijo vrhovi Krvavec (1853 m), Veliki Zvoh (1971 m) in Vrh Korena (1999 m), ki je najvišji vrh, ki ni dvatisočak.

    Preberi več
  • Škrlatica

    Škrlatica

    Škrlatica je najvišji vrh gorskega masiva med dolinama Velika Pišnica in Vrata in druga najvišja gora v Sloveniji. Najlepši pogled na njeno strmo S steno, ki pada v krnico Velika Dnina (19oo m) je s poti na Vršič (SZ).

    Preberi več
  • Pršivec

    Pršivec

    Pršivec je gora, ki se strmo in visoko vzpenja iznad S obale Bohinjskega jezera, se ponosno ogleduje v njem in zakriva pogled proti višjim vrhovom s Triglavom na čelu.

    Preberi več
  • Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst se dvigata vsaka na svojem koncu grebena Spodnjih Bohinjskih gora, nad Bohinjsko Bistrico na bohinjski in Stržiščem na primorski strani.

    Preberi več
  • Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik je razgledni vrh na pobočju med dolino Male Pišnice in Planice in je nepogrešljiva kulisa planiške skakalne arene ... SV vrh gore predstavlja Vitranc, ki pa se je s svojimi smučarskimi progami zelo uveljavil v svetu alpskega smučanja.

    Preberi več
  • Košutica

    Košutica

    Košutica (ali Ljubeljska Baba) je gora vzhodno od Ljubelja, na meji z Avstrijo. Od glavnega grebena Karavank je odmaknjena nekoliko proti SZ – od grebena Košute (Veliki vrh – 2088 m) jo na V loči Hajnževo sedlo (1701 m), na Z pa od Palca in Vrtače prelaz Ljubelj (1369 m).

    Preberi več
  • Uršlja gora

    Uršlja gora

    Uršlja gora je razgledna gora, visok skalni osamelec na skrajnem V robu Karavank, med Mežiško in Mislinjsko dolino. Zaradi neporaščenega vrha se je gora sprva imenovala Plešivec, od postavitve cerkve sv. Uršule leta 1602 pa Uršlja gora.

    Preberi več
  • Dobrča

    Dobrča

    Dobrča je gora, ki se med Tržičem in Begunjami na Gorenjskem strmo dviga iz gorenjske ravnine. Zemljepisno je to najjužnejši odrastek Stola (Karavanke), čeprav geološko spada v Kamniške Alpe.

    Preberi več
  • Visoka Ponca

    Visoka Ponca

    Visoka Ponca (it. Ponza Grande) je gora v Julijskih Alpah, na meji med Italijo in Slovenijo. Njena mogočna skalnata podoba na S zaključuje greben med Planico in Mangartsko dolino.

    Preberi več
  • Vogel

    Vogel

    Leži v vencu Sp. Bohinjskih gora in nanj se lahko povzpnemo tako s primorske kot tudi z bohinjske strani. Na S strani je visokogorsko smučišče, vendar je tudi poleti zelo obiskan. Nad Bohinjsko kotlino (Na Rjavo skalo - 1535 m visoko) obiskovalce pripelje tudi gondola..

    Preberi več
  • Mangart

    Mangart

    Mangart je ena najveličastnejših gora v Julijskih Alpah (četrta najvišja, za Triglavom, Montažem in Škrlatico). Celotno mangartsko pogorje tvori naravno pregrado med dolino Koritnice na J in Mangartsko dolino na S, ki leži že v Italiji.

    Preberi več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
 

Rodica (1965 m) in Črna prst (1844 m)

201408 rodica crnaprst 00 

Rodica je piramidasta gora v Spodnjih Bohinjskih gorah (drugi najvišji vrh), ki planincu ponuja veliko cvetja in prelepe razglede (Julijci so kot na dlani). To je prvi vrh v grebenu, ki se vleče proti V kot enakomerno skalno sleme (proti Črni prsti). Na bohinjski strani na ruševnati planoti ležita planini Suha in Poljana, naokrog so še številnimi redko obiskani vrhovi. Proti J pa se z vrha oziram na Porezen, Kojco ... globoko pod menoj sta vasici Rut in Grant, nekoliko naprej Baška grapa. Pozimi je tu raj za turne smučarje, stene bližnjega Novega vrha pa obiskujejo plezalci.

    Izhodišče: Stržišče (756 m)
    Dostop do izhodišča: S ceste Idrija–Tolmin v Bači pri Modreju zavijemo desno v Baško grapo: proti Podbrdu. Malo naprej od Hudajužne se levo odcepi strma cesta proti Stržišču. Če nameravamo najprej na Rodico, avtomobil pustimo v začetku vasi, sicer se lahko peljemo tudi na izhodišče v Kalu. V Baško grapo lahko pridemo tudi iz Sorške doline (iz Škofje Loke proti Železnikom): čez Sorico, Petrovo Brdo ali z bohinjske strani čez Soriško planino.
    Ime poti: Stržišče – Črna prst (krožna pot)
    Čas hoje: Stržišče – Rutarski gozd (po geološki poti) 1 h 15 min; razpotje nad Rutom – Rodica: 2 h; Rodica – Črna prst (po grebenu): 2 h 30 min; Črna prst – Kal – Stržišče: 1 h 30 min; skupaj: 7 – 8 h
    Višinska razlika: Rodica: 1209 m; Črna prst: 1088 m
    Zahtevnost: delno zahtevna označena pot
    Priporočam: dobro planinsko obutev, palice
    Čas obiska: v mesecih, ko ni snega, v vročem poletju raje izberite severne dostope
    Zemljevid: Škofjeloško in Cerkljansko hribovje 1:50.000

Črna prst se dviga na drugem koncu omenjenega grebena, nad Bohinjsko Bistrico na bohinjski in Stržiščem na primorski strani. Na S pobočju, ki se spušča z vrha Črne prsti, lahko ob spustu na sedlo Čez Suho opazimo črno prst, po kateri je gora dobila ime. Znana je tudi po bujnem rastlinstvu, zato je od nekdaj privlačila botanike. Tu uspevajo tudi redke (alpska možina, bleščeči pelin ... ) in endemične rastlinske vrste (ozkolistna preobjeda) ... Na Črno prst vodijo številne poti: z bohinjske strani iz Boh. Bistrice in iz Polja s primorske strani pa iz Podbrda (Čez Vrh Bače in čez Trtnik), v Stržišču in Kalu, najbolj navdušeni pa lahko za izhodišče celodnevnega izleta izberete tudi Planino Razor ali Vogel na Z ter Soriško planino na V.

OPIS POTI

  • od prvih hiš v Stržiščih (levi del vasi, gledano iz doline) po gozdni cesti proti Rutarskemu gozdu
  • nad vasjo Rut s kolovoza na cesto, naprej po kolovozu, mimo lovske preže, na razpotju desno
  • vzpon po lepi kamniti mulatjeri, iz gozda na rušnato pobočje
  • steza zvijuga strmo po Z pobočju (Jehlc), spet po J pobočjih do sedla, kjer se pridruži tisti z bohinjske strani (Šija)
  • z razpotja desno po grebenu na vrh Rodice
  • proti Črni prsti po razglednem grebenu
  • nekaj zahtevnejših prehodov med skalami in spustov na sedla, preskoki s primorske na bohinjsko stran in nazaj, lahkotna hoja po položni stezi za grebenom ...
  • travnati preval med Rodico in Raskavcem
  • proti Matajurskemu vrhu po travnatem pobočju na S stran vrha
  • Matajurskemu sledi Poljanski vrh (1897 m), temu Konjski (1879 m)
  • še eno travnato sedlo – med Matajurskim in Poljanskim vrhom
  • po ozki stezi čez strma J pobočja, pred mano je Črna prst
  • spust po pobočju v škrbino Vrata
  • od tu vzpon po skalnem Z grebenu Črne prsti (nekaj jeklenic)
  • na slemenu z leve pot iz Polja
  • kmalu sem pred planinskim domom na vrhu me pričaka veličasten razgled
  • spust proti V na sedlo (Čez sedlo), od tam po travnatem pobočju na primorsko stran
  • strm spust skozi gozd na Sedlo
  • po cesti in kolovozu proti Kalu, mimo sv. Ožbalta do Stržišč

Vtisi s poti
Čudovit dan se je rodil v hribih po prehodu dežja. Lepšega za odhod v hribe ne bi mogel najti. Izbrana smer moje krožne poti (od Z proti V) se mi je zdela zanimiva, saj je vzpon na Rodico zelo razgiban (pravi občutek visokogorja). Pot po grebenu pa je čudovito doživetje. Res je treba imeti odprte oči in biti zelo previden, saj ima lahko že majhen zdrs na tako strmem pobočju hude posledice. Tu se pohodniku ne sme muditi, treba si je vzeti čas, se ustaviti in razgledati. Sama pot ni pretirano naporna, saj je le nekaj večjih spustov in vzponov, v glavnem pa je položna in prijetna. Seveda je greben precej razsežen, zato je treba biti dovolj pripravljen za dobrih sedem ur hoje.

Predlog: Da bi si nekoliko skrajšali hojo, si lahko tudi na bohinjski strani omislite krožno pot. Iz Bohinjske Bistrice se do spodnje postaje žičnice na Vogel odpeljete z avtobusom (vozni red), z žičnico se peljete na Vogel, od tam pa se lahko odpravite proti Orlovemu robu , kjer ste že na grebenski poti, ki vodi proti Rodici. Od tu naprej pa do Črne prsti je pot opisana v glavnem opisu, s Črne prsti pa čez Planino za Liscem sestopite v Bohinjsko Bistrico.

Druga izhodišča in smeri

- iz Podbrda (515 m) čez Vrh Bače; do sem: iz Železnikov proti Tolminu, v Podbrdu proti vasi Bača, mulatjera proti Vrhu Bače – pod pečine Šance – razpotje na prevalu – na greben Koble in strmo na vrh – spust do Krevla – navzdol na Kal (razpotje) – po desni poti nad planino nad Črno goro – do melišč pod Rušnim vrhom – strmo po grebenom Home – na pot od Orožnove koče – sedlo Čez Suho – navzgor do doma in na vrh; viš. razlika 1329 m; 5 h 25 min

- od Doma dr. Janeza Mencingerja (804 m) mimo Orožnove koče; do sem: z AC Ljubljana–Jesenice – izvoz Lesce – Bled – Bohinjska Bistrica – levo (Tolmin), Črna prst desno – proti bivšemu domu; preko planine za Liscem (levo Črna prst preko planine za Črno goro) levo pešpot in cesta do Orožnove koče na planini za Liscem – na pobočja pod Črno prstjo in stene – levo čez grapo – na sedlu desno in po grebenu na vrh; viš. razlika: 1040 m; izhodišče – Orožnova koča 1h 30 min; Orožnova – Črna prst: 1 h 15 min; skupaj: 2 h 45 min

- s Kala (817 m) do sem iz Stržišč (glavni opis); oznake v vasi – mimo hiš in korita na kolovoz – skozi gozd na gozdno cesto – razpotje na Sedlu (z desne pot iz Podbrda), levo skozi gozd, strmo po pobočju – razgledne točke –leva in desna varianta – iz gozda na travnata pobočja – vzpon sem in tja in prek pobočja do sedla Čez Suho – z desne pot z bohinjske strani – po grebenu na vrh; viš. razlika 1027 m; 2 h 30 min.

- s Soriške planine (Bohinjsko sedlo – 1277 m) do sem: z Bohinjske Bistrice ali Petrovega Brda; od Litostrojske koče proti Lajnarju, Možicu in Šavniku – do karavle – od tam na greben – mimo vrha Slatnika – proti Šavniku in Črni prsti – do sedla Vrh Bače – naprej kot v opisu iz Podbrda; viš. razlika 567m (po poti: 1050); 5 h

- iz Polja (Bohinj – 523 m) izhodišče pred vasjo, sredi vasi smerokazi – vas Žlan (do sem lahko tudi z avtom) – čez pašnik v redek gozd, levo planina za Liscem in Orožnova koča – naravnost, strm vzpon do planine Osredki – vzpon po rušnatem pobočju na greben, levo proti Črni prsti, naprej kot v glavnem opisu; viš razlika 1321 m, 3 h 45 min.

 piše Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Brez spoštovanja staršev si odrežemo lastne korenine. In brez spoštovanja staršev ni samospoštovanja.

(Anselm Grün)
Torek, 19. Marec 2024

Zanimivosti ...

  • Na Črni prsti in Rodici je najlepše v zgodnjem poletju, ko lahko uživate v njenem razcvetenem rastlinstvu. Letos se je zima (sneg) zadržala več časa, zato je še vedno čas, da se odpravite občudovat razcvetena pobočja.
  • Črna prst je že od nekdaj zelo priljubljen in dobro obiskan vrh, k čemur pripomore odličen razgled na predgorje Julijskih Alp, Bohinjske gore in Triglav v ozadju. Malo pod vrhom stoji tudi planinski Dom Zorka Jelinčiča
  • Vas Stržišče (iz dveh gručastih delov) na J pobočju Črne prsti je nastala v 13. stol, nad njo (pod Koglom) je župnijska cerkev sv. Ožbolta (18. stol.) in dom duhovnih vaj, kjer se vsako polletje zbirajo mladi na tednih duhovnosti.
  • Vinko Kobal, ki je takoj po koncilu začel duhovno oblikovati občestva mladih, je v Stržišče pripeljal študente na duhovne vaje že leta 1965, deset let zatem pa so dom prenovili in od takrat (1976) so tedni duhovnosti dobili obliko, kot jo imajo še danes. En dan je bil vedno določen tudi za planinski izlet na Rodico in Črno prst.
  • Planinsko društvo Podbrdo vsako leto pripravi spominski pohod po poteh Vinka Kobala (lanskega avgusta je bil že 14. --- vabljeni na letošnjega jubilejnega). To pot je pokojni Vinko prehodil več kot stokrat. Na mestu, ki ga imenoval „katedrala“, so podbrški planinci na pobudo Jožeta Dakskoblerja postavili križ, ki ga je izdelal Vinko Beguš, domačin iz Stržišč.
  • Na Planini za Liscem, pod pobočji Črne prsti se nahaja Orožnova koča, ki so jo postavili na kraju, kjer je stala prva planinska koča na ozemlju Slovenije. Od koče je lep pogled proti Triglavu in njegovim sosednjim vrhovom.
  • Baška grapa je ozka dolina reke Bače (dolga 30 km), prav tako pa to ime označuje tudi svet severno nad dolino, ki se naslanja na venec Spodnjih Bohinjskih gora na severu in Cerkljanskega hribovja na jugu.
  • Baročna cerkev sv. Miklavža v Podbrdu je prvič omenjena leta 1588 in od leta 1848 je tudi sedež župnije.
  • Cerkev sv. Nikolaja v Bohinjski Bistrici se prvič omenja leta 1689. Zgrajena je v novoromanskem in novorenesančnem slogu (konec 19. stol). Zanimiva je stenska poslikava slikarja Matije Koželja.
Na vrh