• Čemšeniška planina

    Čemšeniška planina

    Masivni hrbet Čemšeniške planine se začenja V od Trojan in se od Z proti V razteza vse do Vrhov (nad Čebinami). S svojo lego in višino je meja med Savinjsko dolino in Zasavjem, vendar jo na Savinjski strani navadno imenujejo Velika planina.

    Preberi več
  • Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    V pogorju "skupine Krvavca", v predgorju Grintovcev, na grebenu, kjer se vrstijo vrhovi Krvavec (1853 m), Veliki Zvoh (1971 m) in Vrh Korena (1999 m), ki je najvišji vrh, ki ni dvatisočak.

    Preberi več
  • Škrlatica

    Škrlatica

    Škrlatica je najvišji vrh gorskega masiva med dolinama Velika Pišnica in Vrata in druga najvišja gora v Sloveniji. Najlepši pogled na njeno strmo S steno, ki pada v krnico Velika Dnina (19oo m) je s poti na Vršič (SZ).

    Preberi več
  • Veliki Draški vrh

    Veliki Draški vrh

    Veliki Draški vrh se strmo dviga nad dolino Krme v grebenu V od Tosca, z mogočno S steno, ki jo plezalci zelo cenijo, v Bohinjsko dolino pa kaže svojo značilno piramidasto obliko.  Nenavadno je, da nanj ni speljana nobena označena pot, čeprav gre prav mimo njega vsem dobro znana ‘triglavska magistrala’, vendar je malo takih, ki ga opazijo in vedo, da je z J strani lahko dostopen in ima tudi za poletne popotnike ‘lepo besedo’. ...

    Preberi več
  • Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica je vrh na Pivškem - med Postojno in Pivko, na levi strani - kot ogromna kopica sena ali ‘lonica’, kot jim pravijo domačini ... se ponosno vzpenja nad Pivškim podoljem – zadnja leta spet s cerkvijo na vrhu. Z vrga je čudovit razgled na Postojnsko kotlino in po širnem Pivškem podolju – vse tja do morja ... pa na okoliške vrhove: Vremščico, Nanos, na slemena Javornikov, Snežnik, Učko ... Julijce, Dolomite ...

    Preberi več
  • Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (domačini mu pravijo Stu) - Kobariški, da se razlikuje od tistega v Karavankah - je najvišji vrh razpotegnjenega pogorja med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.

    Preberi več
  • Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik je razgledni vrh na pobočju med dolino Male Pišnice in Planice in je nepogrešljiva kulisa planiške skakalne arene ... SV vrh gore predstavlja Vitranc, ki pa se je s svojimi smučarskimi progami zelo uveljavil v svetu alpskega smučanja.

    Preberi več
  • Visoka Ponca

    Visoka Ponca

    Visoka Ponca (it. Ponza Grande) je gora v Julijskih Alpah, na meji med Italijo in Slovenijo. Njena mogočna skalnata podoba na S zaključuje greben med Planico in Mangartsko dolino.

    Preberi več
  • Stol

    Stol

    Stol s svojo široko kopasto in s številnimi dolgimi žlebovi razbrazdano podobo ponuja zelo dovršeno gorsko kuliso blejski kotlini in gorenjski deželi, nad katero kraljuje.

    Preberi več
  • Mangart

    Mangart

    Mangart je ena najveličastnejših gora v Julijskih Alpah (četrta najvišja, za Triglavom, Montažem in Škrlatico). Celotno mangartsko pogorje tvori naravno pregrado med dolino Koritnice na J in Mangartsko dolino na S, ki leži že v Italiji.

    Preberi več
  • Pršivec

    Pršivec

    Pršivec je gora, ki se strmo in visoko vzpenja iznad S obale Bohinjskega jezera, se ponosno ogleduje v njem in zakriva pogled proti višjim vrhovom s Triglavom na čelu.

    Preberi več
  • Košutica

    Košutica

    Košutica (ali Ljubeljska Baba) je gora vzhodno od Ljubelja, na meji z Avstrijo. Od glavnega grebena Karavank je odmaknjena nekoliko proti SZ – od grebena Košute (Veliki vrh – 2088 m) jo na V loči Hajnževo sedlo (1701 m), na Z pa od Palca in Vrtače prelaz Ljubelj (1369 m).

    Preberi več
  • Vrtača

    Vrtača

    Vrtača je vzhodna soseda Stola, drugi najvišji vrh v Karavankah, imenujejo jo tudi Visoka Vrtača; med domačini na južni strani (Žirovnica, Bégunje) je znana kot Nemški vrh.

    Preberi več
  • Vogel

    Vogel

    Leži v vencu Sp. Bohinjskih gora in nanj se lahko povzpnemo tako s primorske kot tudi z bohinjske strani. Na S strani je visokogorsko smučišče, vendar je tudi poleti zelo obiskan. Nad Bohinjsko kotlino (Na Rjavo skalo - 1535 m visoko) obiskovalce pripelje tudi gondola..

    Preberi več
  • Begunjščica

    Begunjščica

    Begunjščica je skoraj deset km dolgo pogorje v Karavankah, ki se razteza od Stola na Z do Šentanske doline na V. Ima več vrhov, najvišji je v sredini Veliki vrh, na V je Begunjska Vrtača (1997 m).

    Preberi več
  • Jalovec

    Jalovec

    Jalovec je šesta najvišja gora v Sloveniji. Z vrha, ki se strmo spušča proti trem alpskim dolinam (Loška Koritnica, Tamar in Zadnja Trenta), je lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp..

    Preberi več
  • Dobrča

    Dobrča

    Dobrča je gora, ki se med Tržičem in Begunjami na Gorenjskem strmo dviga iz gorenjske ravnine. Zemljepisno je to najjužnejši odrastek Stola (Karavanke), čeprav geološko spada v Kamniške Alpe.

    Preberi več
  • Skuta

    Skuta

    Skuta je po višini tretja najvišja gora v Kamniških Alpah (za Grintovcem in Kočno), in je zaradi drznih oblik, vitkosti in predvsem veličastnega razgleda, ki ga ponuja, in pogledov v globino, po mnenju mnogih najlepša gora celotnega gorstva.

    Preberi več
  • Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst se dvigata vsaka na svojem koncu grebena Spodnjih Bohinjskih gora, nad Bohinjsko Bistrico na bohinjski in Stržiščem na primorski strani.

    Preberi več
  • Uršlja gora

    Uršlja gora

    Uršlja gora je razgledna gora, visok skalni osamelec na skrajnem V robu Karavank, med Mežiško in Mislinjsko dolino. Zaradi neporaščenega vrha se je gora sprva imenovala Plešivec, od postavitve cerkve sv. Uršule leta 1602 pa Uršlja gora.

    Preberi več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
 

Košutica (1968 m)

201407 kosutica 02

Košutica (ali Ljubeljska Baba) je gora vzhodno od Ljubelja, na meji z Avstrijo. Od glavnega grebena Karavank je odmaknjena nekoliko proti SZ – od grebena Košute (Veliki vrh – 2088 m) jo na V loči Hajnževo sedlo (1701 m), na Z pa od Palca in Vrtače prelaz Ljubelj (1369 m). Z vrha se odpre lep pogled po osrednjem delu Karavank, na strma severna ostenja Košute, lep je pogled na Veliki vrh, Košuto in naprej proti V; proti Z se dviga Begunjščica, pogled pa v lepem vremenu seže vse tja do Julijskih Alp in Visokih Tur v Avstriji. Čeznjo vodi po grebenu dobro uhojena, varovana pot, ki pa ni markirana. Pogled na zemljevid pove, da se je na vrh tega stožčastega vrha mogoče povzpeti z vseh strani, izbirate lahko (glede na pripravljenost) tudi višino izhodišča: dolino, planino ali prelaz. Sončen junijski dan je kot nalašč za dobrih pet ur dolgo krožno pot: od Vrančka do Korošice, naprej na Hajnževo sedlo in z njega na vrh; sestopim proti zahodu, na položno mejno sleme in se od tam po pašnikih 'sprehodim' čez Grunt, nato se po avstrijski strani spustim na staro ljubeljsko cesto in po njej z avstrijske strani 'osvojim' prelaz. Na izhodišče se vračam po zanimivo speljani stari ljubeljski cesti (do ljubeljskega predora), ko pa se sonce že skriva za Begunjščico, se ustavim še pri ostankih koncentracijskega taborišča ... Nekoliko nižje je krog sklenjen – pomislim: ali bi bilo kaj težje, če bi se na pot odpravil v obratni smeri. Morda pa prav kmalu!.

    DRUGA IZHODIŠČA IN SMERI

    ● z Ljubelja (1058 m) mimo koče – do sem: kot v glavnem opisu, le še slaba dva km naprej do parkirišča pred tunelom; planinske oznake za kočo na Ljubelju – do stare ljubeljske ceste – po cesti (v začetnem delu jo je odnesel plaz) – do koče na Ljubelju (45 min) – po cesti na avst. stran – na razpotju desno v gozd – vzpon po strmem, zaraščenem pobočju (stopnice) – po kovinski lestvi in varovanem delu na pašnike Grunta – z desne pot od koncentr. taborišča – naravnost po grebenu ob mejni ograji – levo Dovjakovo sedlo – desno Korošica – na razgledni greben – strmo skozi rušje na avstrijsko stran – strma grapa in spet na slovensko stran – čez trave na izpostavljen greben; viš. razlika 910 m, po poti 1000 m; srednje zahtevna označena pot; Ljubelj – koča na Ljubelju 45 min, koča na Ljubelju – Grunt 45 min, Grunt – Košutica 1 h; skupaj 2 h 30 min

    ● s planine Korošica (1554 m) do sem: iz doline (Vranček) kot v glavnem opisu (1 h 30 min); od tod dve poti: vzhodna, čez Hajnževo sedlo (opisana v glavnem opisu) in zahodna: s planine levo do razpotja (levo proti koči na Ljubelju – graničarska pot), naravnost na vrh – po Z pobočju – na mejni greben – z leve pot od koče na Ljubelju – naprej tako kot zgoraj; z vrha se lahko na planino vrnete po vzhodni poti, vendar je spust po v vršnem delu zavarovani poti zahtevnejši (ni za vrtoglave in neizkušene); viš. razlika: 414 m; prijetna (strma) označena steza; 1 h 15 min.

    ● z avstrijske strani: Bučan (1010 m); do sem: skozi predor in nato v prvem levem ovinku desno na staro ljubeljsko cesto; od tu peš po stari ljubeljski cesti do križišča pod prelazom – naprej kot v opisu z Ljubelja; viš. razlika: 958 m, po poti 1040 m; zahtevna označena pot; 2 h 45 min

POT

Izhodišče: Vranček (900 m), ob glavni cesti, ki pelje proti mejnemu prehodu Ljubelj, pri leseni lopi, kjer se začne kolovoz proti planini Korošica.

Dostop do izhodišča: Gorenjsko avtocesto zapustim na izvozu Ljubelj in se peljem mimo Tržiča proti mejnemu prehodu. Za zadnjim predorom (dobrih 9 km od odcepa za Tržič, kjer je na levi strani ceste melišče, kakšnih 100 m pod spominskim parkom – nekdanjim koncentracijskim taboriščem) se v ostrem levem ovinku desno odcepi makadamska cesta in med drevjem opazim leseno cestarsko lopo. Tu je tudi manjše parkirišče, če ni prostora, se peljemo še nekoliko naprej ... ali parkiramo višje ob glavni cesti pri spominskem parku (gostišče Koren).

Ime poti: vzhodna pot na Košutico

Čas hoje: izhodišče – Korošica 1 h 30 min; planina Korošica – Košutica 1 h 15 min; skupaj vzpon: 2 h 45 min; vrh Košutice – Grunt: 35 min; Grunt – Ljubelj (koča): 40 min; Ljubelj (koča) – izhodišče: 45 min; skupaj sestop: 2 h; krožna pot: (s postanki) dobrih 5 ur

Višinska razlika: iz doline (Vranček): 1068 m; z Ljubelja: 910 m; s planine Korošica: 414 m

Zahtevnost: do planine Korošica in naprej do Hajnževega sedla po lahki (strmi), dobro označeni poti; s sedla po grebenu na vrh pot ni markirana, a je dobro vidna, pod vrhom nekoliko bolj zahteven del (jeklenice), spust z vrha (proti Z) na sedlo in pot proti Gruntu je dobro shojena, previdno pri prehodu na avstrijsko stran po kovinski lestvi in po 'stopnicah' po strmem pobočju, skozi gozd (nekaj podrtega drevja).

Priporočam: dobro planinsko obutev, palice

Čas obiska: v mesecih, ko ni snega, v jasnem vremenu s čistim ozračjem, da se daleč vidi

Zemljevid: Karavanke – osrednji del 1:50.000

OPIS POTI

  1. po položni gozdni cesti, čez potok in strmo po zagruščenem S pobočju Košute (Vranček)
  2. v dolgih zavojih čez zaraščeno melišče
  3. strm vzpon na J pobočja Košutice in pot skozi gozd
  4. čez pašno ogrado do travnikov, prijeten sprehod po spodnjem delu planine (pod Zajmenovimi pečmi)
  5. ponovno skozi gozd in strm vzpon do travnikov na zgornjem delu planine
  6. na travnati izravnavi desno čez mostiček in navzgor do koče
  7. od koče desno med smrekami proti Hajnževemu sedlu (levo zahodna – lažja pot na vrh).
  8. čez JV pobočja Košutice skozi redek gozd in vedno bolj strmo med ruševje
  9. na Hajnževem sedlu se pridruži steza z avstrijske strani (levo Košutica, desno Veliki vrh)
  10. vzpon skozi ruševje (steza ni markirana, a dobro vidna)
  11. vedno bolj kamnita se strmo zvija po krušljivem grebenu
  12. v gornjem delu vzpon po avstrijski strani (najtežji del poti)
  13. na izpostavljenem delu grebena je v pomoč jeklenica
  14. še eno prečenje v levo in vzpon na predvrh
  15. do vrha kratek spust in vzpon čez škrbino med obema vrhovoma (jeklenici)
  16. spust po Z grebenu do položnega mejnega slemena (levo pot na Korošico – 30 min)
  17. po položni markirani poti proti prelazu Ljubelj
  18. za pašniki Grunta strm prehod okrog izpodjedenih južnih pobočij Rjave peči
  19. izpostavljen prehod (varovala) in spust po kovinski lestvi
  20. strmo po travnatem pobočju (stopnice in količki – v mokrem previdno)
  21. v gozd na avstrijsko stran in na staro ljubeljsko cesto
  22. z avstrijske strani po cesti na prelaz Ljubelj (koča)
  23. od koče po stari ljubeljski cesti navzdol do glavne ceste (predor Ljubelj)
  24. ob glavni cesti in po kakšni bližnjici do izhodišča

VTISI S POTI

  • Moram priznati, da sem se za Košutico odločil kar med potjo. Namenjen sem bil namreč na Veliki vrh v Košuti, toda že pod Hajnževim sedlom sem videl, da je zavarovana pot na ta vrh v zgornjem delu še zasnežena in brez opreme nevarna, zato sem sklenil, da se raje s sedla odpravim na nekoliko nižjo, a kopno Košutico.
  • Kljub temu, da vrh ni dvatisočak in da celo nekateri ljubitelji gora ne vedo zanj (preverjeno), pa sem ugotovil, da je dobro obiskan (z naše in avstrijske strani) in da je pot, še posebej krožna, zelo zanimiva (rajski svet na prostrani in cvetoči planini; vzpon in spust čez legendarni Ljubelj ... grebenska pot, spust po lestvi, razgledi ...) in prav kmalu jo bom, tudi praktično, odkril še komu. Manjša sestra veliko bolj znane Košute me je prijetno presenetila. Lep celodnevni planinski izlet.
  • Vzpon na Košutico je zanimiv tudi zato, ker ponuja lažjo in težjo možnost, če pa se na pot odpravimo z majhnimi otroki, je dovolj privlačen cilj tudi planina Korošica.
  • Prehojena pot je na nekaterih odsekih res strma, vendar dobro označena in tudi tam, kjer ni markacij (vzhodni greben – del poti po avstrijski strani) je dobro shojena, proti Gruntu je pot dobro vidna, na avstrijsko stran se spustimo po kovinskih lestvi, po pobočju so narejene stopnice (menda jih je 114 – kot pomoč pri vzponu in v mokrem). Skozi gozd se v dvajsetih minutah izvijem na staro ljubeljsko cesto na avstrijski strani, od koder se vzpnem na stari mejni prehod. Na naši strani je tudi prenovljena koča na Ljubelju, ki je tudi lahko cilj zanimivega družinskega izleta – po stari ljubeljski cesti.

Zajemi vsak dan

Brez spoštovanja staršev si odrežemo lastne korenine. In brez spoštovanja staršev ni samospoštovanja.

(Anselm Grün)
Torek, 19. Marec 2024

Zanimivosti

  • Kušutica je koroško ime za 'našo' goro, ki sliši tudi na ime Ljubeljska Baba (nem. Loibler Baba) ali samo Baba. Na kranjski strani jo imenujejo tudi Korošica.
  • Planina Korošica leži na JZ pobočjih Košutice in velja za eno najlepših planin v Karavankah. Tu je veliko živine in tudi koča, kjer se je mogočo okrepčati, predvsem pa uživati v prostranosti planine in čudovitih razgledih.
  • Cestni gorski prelaz Ljubelj je do leta 1945 (ko je bil zgrajen cestni predor) veljal za najbolj strm cestni prelaz na celotnem področju Alp (do 32 % naklona). Danes je stara cesta zaprta za promet.
  • Z vrha Košutice je lep razgled: na avstrijsko stran na Celovško kotlino in Visoke Ture ... na našo pa na planino Korošico, Grintovce, Karavanke (Begunjščico, Stol, Zelenico, Vrtačo ...) do Triglava
  • Na stari ljubeljski cesti, ki je bila nekdaj znana tudi po dirkah motociklov (1926 –1961), poleti prirejajo dirke starodobnikov – do letnika 1961 (18. Hrastov memorial bo letos 14. septembra), pozimi pa se po njej spuščajo sankači.
  • Ljubeljski predor (1069 m) je najbližja povezava med Ljubljansko in Celovško kotlino (dolg je 1561 m). Prvega so gradili vojni ujetniki (1941–45), iz podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen in ga leta 1944 prebili, toda za promet so ga odprli šele leta 1963.
  • Koncentracijsko taborišče Ljubelj (podružnica Mauthausna) je bilo zgrajeno leta 1943. Približno 1800 jetnikov je kopalo predor skozi Karavanke, veliko jih je umrlo ali so jih usmrtili. Od leta 1950 je tu spominski park s spomenikom in kipom kiparja Jožeta Kobeta, naj drugi strani ceste pa so še ohranjeni temelji barak, krematorija ...
  • Hajnževo sedlo je širok, lepo oblikovan preval med Košutico in Velikim vrhom. Starodaven prehod med Koroško in Kranjsko
  • Čez Ljubelj so vodile poti že v antiki, od 14 stol. je šla tod trgovska pot in 1573 so koroški in kranjski deželni stanovi dali denar za gradnjo ceste. Obe piramidi (obeliska) na prelazu so postaviti leta 1728 v čast cesarju Karlu VI., ko je potoval na Kranjsko.
  • Za kočo na Ljubelju (ki je prenovljena in ima novega lastnika) je smerokaz za Povno peč, 1503 m visok vrh v mejnem grebenu in tudi imeniten razglednik, vendar pa se tu varna pot po grebenu konča (nadaljevanje proti Zelenici samo za izkušene in opremljene)
Na vrh