• Pršivec

    Pršivec

    Pršivec je gora, ki se strmo in visoko vzpenja iznad S obale Bohinjskega jezera, se ponosno ogleduje v njem in zakriva pogled proti višjim vrhovom s Triglavom na čelu.

    Preberi več
  • Vrtača

    Vrtača

    Vrtača je vzhodna soseda Stola, drugi najvišji vrh v Karavankah, imenujejo jo tudi Visoka Vrtača; med domačini na južni strani (Žirovnica, Bégunje) je znana kot Nemški vrh.

    Preberi več
  • Škrlatica

    Škrlatica

    Škrlatica je najvišji vrh gorskega masiva med dolinama Velika Pišnica in Vrata in druga najvišja gora v Sloveniji. Najlepši pogled na njeno strmo S steno, ki pada v krnico Velika Dnina (19oo m) je s poti na Vršič (SZ).

    Preberi več
  • Visoka Ponca

    Visoka Ponca

    Visoka Ponca (it. Ponza Grande) je gora v Julijskih Alpah, na meji med Italijo in Slovenijo. Njena mogočna skalnata podoba na S zaključuje greben med Planico in Mangartsko dolino.

    Preberi več
  • Dobrča

    Dobrča

    Dobrča je gora, ki se med Tržičem in Begunjami na Gorenjskem strmo dviga iz gorenjske ravnine. Zemljepisno je to najjužnejši odrastek Stola (Karavanke), čeprav geološko spada v Kamniške Alpe.

    Preberi več
  • Skuta

    Skuta

    Skuta je po višini tretja najvišja gora v Kamniških Alpah (za Grintovcem in Kočno), in je zaradi drznih oblik, vitkosti in predvsem veličastnega razgleda, ki ga ponuja, in pogledov v globino, po mnenju mnogih najlepša gora celotnega gorstva.

    Preberi več
  • Stol

    Stol

    Stol s svojo široko kopasto in s številnimi dolgimi žlebovi razbrazdano podobo ponuja zelo dovršeno gorsko kuliso blejski kotlini in gorenjski deželi, nad katero kraljuje.

    Preberi več
  • Jalovec

    Jalovec

    Jalovec je šesta najvišja gora v Sloveniji. Z vrha, ki se strmo spušča proti trem alpskim dolinam (Loška Koritnica, Tamar in Zadnja Trenta), je lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp..

    Preberi več
  • Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    V pogorju "skupine Krvavca", v predgorju Grintovcev, na grebenu, kjer se vrstijo vrhovi Krvavec (1853 m), Veliki Zvoh (1971 m) in Vrh Korena (1999 m), ki je najvišji vrh, ki ni dvatisočak.

    Preberi več
  • Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik je razgledni vrh na pobočju med dolino Male Pišnice in Planice in je nepogrešljiva kulisa planiške skakalne arene ... SV vrh gore predstavlja Vitranc, ki pa se je s svojimi smučarskimi progami zelo uveljavil v svetu alpskega smučanja.

    Preberi več
  • Vogel

    Vogel

    Leži v vencu Sp. Bohinjskih gora in nanj se lahko povzpnemo tako s primorske kot tudi z bohinjske strani. Na S strani je visokogorsko smučišče, vendar je tudi poleti zelo obiskan. Nad Bohinjsko kotlino (Na Rjavo skalo - 1535 m visoko) obiskovalce pripelje tudi gondola..

    Preberi več
  • Košutica

    Košutica

    Košutica (ali Ljubeljska Baba) je gora vzhodno od Ljubelja, na meji z Avstrijo. Od glavnega grebena Karavank je odmaknjena nekoliko proti SZ – od grebena Košute (Veliki vrh – 2088 m) jo na V loči Hajnževo sedlo (1701 m), na Z pa od Palca in Vrtače prelaz Ljubelj (1369 m).

    Preberi več
  • Begunjščica

    Begunjščica

    Begunjščica je skoraj deset km dolgo pogorje v Karavankah, ki se razteza od Stola na Z do Šentanske doline na V. Ima več vrhov, najvišji je v sredini Veliki vrh, na V je Begunjska Vrtača (1997 m).

    Preberi več
  • Čemšeniška planina

    Čemšeniška planina

    Masivni hrbet Čemšeniške planine se začenja V od Trojan in se od Z proti V razteza vse do Vrhov (nad Čebinami). S svojo lego in višino je meja med Savinjsko dolino in Zasavjem, vendar jo na Savinjski strani navadno imenujejo Velika planina.

    Preberi več
  • Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (domačini mu pravijo Stu) - Kobariški, da se razlikuje od tistega v Karavankah - je najvišji vrh razpotegnjenega pogorja med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.

    Preberi več
  • Mangart

    Mangart

    Mangart je ena najveličastnejših gora v Julijskih Alpah (četrta najvišja, za Triglavom, Montažem in Škrlatico). Celotno mangartsko pogorje tvori naravno pregrado med dolino Koritnice na J in Mangartsko dolino na S, ki leži že v Italiji.

    Preberi več
  • Veliki Draški vrh

    Veliki Draški vrh

    Veliki Draški vrh se strmo dviga nad dolino Krme v grebenu V od Tosca, z mogočno S steno, ki jo plezalci zelo cenijo, v Bohinjsko dolino pa kaže svojo značilno piramidasto obliko.  Nenavadno je, da nanj ni speljana nobena označena pot, čeprav gre prav mimo njega vsem dobro znana ‘triglavska magistrala’, vendar je malo takih, ki ga opazijo in vedo, da je z J strani lahko dostopen in ima tudi za poletne popotnike ‘lepo besedo’. ...

    Preberi več
  • Uršlja gora

    Uršlja gora

    Uršlja gora je razgledna gora, visok skalni osamelec na skrajnem V robu Karavank, med Mežiško in Mislinjsko dolino. Zaradi neporaščenega vrha se je gora sprva imenovala Plešivec, od postavitve cerkve sv. Uršule leta 1602 pa Uršlja gora.

    Preberi več
  • Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica je vrh na Pivškem - med Postojno in Pivko, na levi strani - kot ogromna kopica sena ali ‘lonica’, kot jim pravijo domačini ... se ponosno vzpenja nad Pivškim podoljem – zadnja leta spet s cerkvijo na vrhu. Z vrga je čudovit razgled na Postojnsko kotlino in po širnem Pivškem podolju – vse tja do morja ... pa na okoliške vrhove: Vremščico, Nanos, na slemena Javornikov, Snežnik, Učko ... Julijce, Dolomite ...

    Preberi več
  • Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst se dvigata vsaka na svojem koncu grebena Spodnjih Bohinjskih gora, nad Bohinjsko Bistrico na bohinjski in Stržiščem na primorski strani.

    Preberi več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
 

Škrlatica (2.740 m)

201108 skrlatica 01
 

Škrlatica je najvišji vrh gorskega masiva med dolinama Velika Pišnica in Vrata in druga najvišja gora v Sloveniji. Najlepši pogled na njeno strmo S steno, ki pada v krnico Velika Dnina (19oo m) je s poti na Vršič (SZ). Skupaj z Rakovo špico in Rogljico je še posebej lepa ob sončnem zahodu, ko se stene obarvajo v značilno škrlatno barvo, po čemer je dobila ime. Proti SV je preko V. Rokava (2646 m) povezana z Martuljkovo skupino, JZ greben pa se znižuje proti Kriški steni. Na J leži pod vršno zgradbo Škrlatice Zadnji Dolek, ki jo loči od sosednje Dolkove špice, in od tam je na vrh speljana edina zavarovana in plezalna pot. Na to izhodišče lahko pridemo iz Vrat, Kriških podov (Zadnjice) ali iz Krnice, vzpon pa je dolg in zahteven in terja nekaj več gorniške pripravljenosti, saj ga je treba opraviti v enem dnevu (bivak je navadno v sezoni hitro zaseden). Tokrat sem si za izhodišče poti na Škrlatico izbral Krnico in tako eno daljših in zahtevnejših poti. Med potjo sem potem vse skupaj 'začinil' z odločitvijo, da se ne bi vračal po isti poti, ampak šel iz Krnice na Škrlatico in sestopil v Vrata. No, tam se je potem treba znajti in se nekako 'prepeljati' (avtoštop) nazaj na Vršiško stran. Tu opisana pot ki povezuje dve alpski dolini, je zelo lepa in zaradi vseh doživetij in dodatnih vrhov (Križ, Dolkova špica) človek kmalu pozabi, kako zahtevna je.

    • Izhodišče: Ruski križ pod tretjim ovinkom Ruske (vršiške) ceste (1000 m) – 6 km iz Kranjske Gore proti Vršiču.
    • Dostop do izhodišča: Gorenjsko avtocesto zapustim na izvozu Hrušica in se po cesti mimo Dovjega, Mojstrane in Gozda Martuljka peljem proti Kranjski Gori. Tam zavijem levo proti Vršiču, najprej mimo jezera Jasna, dvakrat prečkam Vel. Pišnico, in parkiram ob cesti pri odcepu (levo) za Krnico, pod tretjim ovinkom vršiške ceste.
    • Čas hoje: Izhodišče – koča v Krnici 45 min, koča v Krnici – vrh Kriške stene 2 h 30 min, vrh Kriške stene – Rdeča škrbina 1 h, Rdeča škrbina – Škrlatica 1 h 45 min; skupaj dobrih 6 h. Vrnitev po isti poti kakšno uro manj; Škrlatica – Vrata 4 h; Krnica – Vrata (prečenje) 10 h.
    • Višinska razlika: 1740 m
    • Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot, vršni del ni za vrtoglave. Zahtevni plezalni odseki v Kriški steni in v plezalni smeri Škrlatice, nadležna melišča (do Rdeče škrbine in iz Zg. Doleka), številni vzponi in sestopi. Tura je dolga in naporna, v zgodnjem poletju snežišča (cepin).
    • Čas obiska: v poletni visokogorski sezoni, od julija do prvega jesenskega snega.
    • Priporočam: čelado, planinsko obutev in palice.
    • Zemljevid: Triglav 1.25.000, PZS

OPIS POTI

Z vršiške ceste se sprva spuščam po mkd cesti, nato po bližnjicah in kmalu sem pri Suhi Pišnici, grem čez mostiček in naprej čez prostrana travnata pobočja planine V Klinu do križišča s potjo, ki prihaja z leve iz Kranjske Gore (od mosta čez Veliko Pišnico). Grem desno in čez suho hudourniško strugo ter takoj po stezi desno v gozd in v 20 min sem pred kočo v Krnici. Od tam grem spet v gozd po sprva zložni poti, ki se drži desne strani doline Pišnice. Ko pot zavije na vznožje S stene Razorja, se strmeje vzpne. Kmalu se pred menoj odpre lep pogled na bližnja ostenja Velike Dnine pod Špikom in Dovškega Gamsovca. Prebijam se čez nanose grušča, potem pa se pot mimo studenca v ključih vzpne na pobočje, ki je poraščeno z macesni in grmovjem. Drevja je vedno manj, več je skal in velikih balvanov. Dolina se oži, zgoraj vidim večji nanos balvanov in nad njim obzorje zapira stena. V zgornjem delu melišča se pot rahlo obrača na levo in na drugi strani snežišča je vstop v Kriško steno. Nadenem si čelado, pred menoj je prvi današnji plezalni del poti. Pot se na začetku stene obrne levo in se strmo vzpenja v številnih zavojih in čez zanimive prehode. Pazim, da ne bi prožil kamenja, se tu in tam ustavim in ugotavljam, kam me bo pripeljala in kje se bom na vrhu 'izvil' iz objema stene. Varoval bo za nekatere morda premalo, zato pa je potrebno več previdnosti, drobni kamenčki, ki jih je 'pustila' zima so še kako nevarni. Tako plezanje nikakor ni primerno za vrtoglave. Po dobri uri plezanja čez Kriško steno stopim na greben (2290 m), kjer se najprej razgledam naokoli. Čez dolino se spogledujem z Razorjem, zadaj Prisojnik ... Triglav se še skriva za Stenarjem in Bovškim Gamsovcem. Stopim do razpotja, kjer pride z desne pot s Pogačnikovega doma. (glej druga izhodišča 2.) Polovica poti je za menoj, na hitro 'skočim' še na bližnji Križ (2409 m), potem pa nazaj in pogumno naprej v smeri Škrlatice. Pot se nekaj minut spušča, na prvem razpotju (naravnost gre pot navzdol proti bivaku Na Rušju in naprej v Vrata). Grem levo, prečim nekaj položnih snežišč in kakšne pol ure lagodno hodim skoraj naravnost nad Vrtačo pod stenami Gubna (2402 m) in Dovškega Gamsovca (2442 m). Tega razvajanja je kmalu konec, steza se začne v ključih dvigovati, najprej čez strm kamnit hrbet, potem pa pride še najtežje: grobo melišče pod Rdečo škrbino, ki se kruši in vztrajno zasipa pobočje med Dolkovo Špico (2591 m) in Rogljico (2579 m) in povzpeti se je treba kakšnih 300 višinskih m. Ko le dosežem škrbino in pogledam čez (proti SV), ostrmim: pred menoj se je prvič danes pokazala v vsej svoji lepoti – Škrlatica. Z mešanimi občutki ('čudovito – a še daleč') se prestopam v škrbini in iščem prehod čez še 'sveži' podor v grapo, potem pa se najprej povzpnem na Dolkovo špico (15 min) in si Škrlatico v miru nekaj časa ogledujem. Poln novih moči se vrnem nazaj v škrbino, kjer dobim nekaj nasvetov, kako naj se lotim grape ... Sestopam po desni skozi drobljiv, rdeč žleb na melišče, ki se konča 200 višinskih m nižje v krnici Zadnji Dolek. Kmalu sem spodaj, z desne prihaja pot iz Vrat in številni planinci se 'nabirajo' pod meliščem in tudi zgoraj pred vstopom v steno. Doslej sem pet ur hodil na Škrlatico in nikjer 'žive duše', zdaj pa taka gneča! Lotim se melišča po levi strani, kjer je bolj grobo in gre lažje (20 min), potem pa se pomaknem desno proti vstopu v plezalni del. Na skalnatem delu JZ stene se zdi vse veliko lažje. Pot je dobro varovana s klini in jeklenicami, vmes je en težji prehod čez gladko in s klini naježeno skalo, strmo se vzpne, potem pa je do izstopa iz plezalne še nekaj lažjega plezanja po razčlenjenem skalovju. Preden stopim na greben, sem pozoren še na naravno okno (bolj vidno pri sestopu). Pot je na grebenu bolj položna, obrne se na V stran in je zelo razgledna (krnica V Kotlu pod ostrimi Rokavi, S triglavska stena, ostre 'špice' martuljških gora ...) Ko zagledam križ sem skoraj na vrhu, nebo je brez oblačka, desetina planincev na vrhu živahno komentira vzpon in odkriva vrhove na obzorju: Špik, Martuljške Ponce, Oltarji, Rokavi, Dolkova špica, Cmir, triglavsko kraljestvo, Prisojnik, Razor ... Mangart, Jalovec, Montaž ... Vsega, kar sem tu doživel niti ne znam prav opisati, naj samo ponovim, kar je bilo že večkrat zapisano: razgled s Škrlatice v ničemer ne zaostaja za triglavskim. V nečem ga celo prekaša, s Škrlatice vidimo tudi tisto, česar z najvišje gore ne moremo: sam Triglav. "Neustavljivo privlačen svet, divjina, tišina in lepota" ... zdramim se iz razmišljanja, čas je neusmiljen. Čaka me še dolga pot, spodaj v krnici se bom odločil, ali se vrnem po isti poti, ali pa sestopim v Vrata ...

    DRUGA IZHODIŠČA

    1. Od Aljaževega doma v Vratih (1015 m) na pobočja pod Stenarjem do Bivaka IV Na Rušju. Pot gre naprej čez planoto (melišče), se obrne desno in vzpne na travnat hrbet in pašnike na JV pobočju Dolkove špice. Na drugi strani se spusti v zagruščeno kotanjo (snežišča), potem pa se začne strmo vzpenjati proti krnici Zadnji Dolek. Od tu naprej kot v glavnem opisu ... viš. razlika 1725 m; Vrata - bivak 2 h 30 min h, bivak - Zadnji Dolek 1 h 15 min, Zadnji Dolek - Škrlatica 1 h 15 min; skupaj dobrih 5 h.

    2. Od Pogačnikovega doma na Kriških Podih (2050 m). Razcep Razor – Škrlatica, desno proti SZ in na pobočja nad Zgornjim Kriškim jezerom. Z grebena Z od Križa, desno čez stopničasto pečevje na položni vršni hrbet Križa, sestop do razpotja, z leve pot iz Krnice čez Kriško steno in naprej kot v glavnem opisu ... viš. razlika 690 m; zahtevna označena pot; 5 h.

    3. Iz Zadnjice (690 m) Po markirani poti (mulatjeri), do Pogačnikovega doma na Kriških podih (2050 m). Naprej kot zgoraj in v glavnem opisu ... viš. razlika: 2050 m; zelo zahtevna označena pot; 8 h 30 min.

Zajemi vsak dan

Brez spoštovanja staršev si odrežemo lastne korenine. In brez spoštovanja staršev ni samospoštovanja.

(Anselm Grün)
Torek, 19. Marec 2024

Ali ste vedeli ...

  • ... da so domačini Škrlatico nekdaj imenovali Suhi plaz (po značilnem melišču pod Rokavi).
  • ... da so leta 1880 prvi uspeli priti na vrh dr. Julius Kugy ter trentska vodnika Andrej Komac in Matija Kravanja. Tudi severno steno je prvi preplezal Kugy (leta 1896).
  • ... da so prvi križ na vrhu Škrlatice postavili člani gorniškega kluba Skala leta 1934. Leta 1953 so ga neznanci podrli in pahnili čez severno steno. Leta 1996 so na vrhu znova postavili velik kovinski križ, ki je kopija starega.
  • ... da se je skoraj 2 m visok križ pod tretjo serpentino vršiške ceste sprva imenoval Rosseggerjev križ (po avstrijskem pesniku). Danes pa se imenuje Ruski križ in stoji v spomin na umrle ruske ujetnike. Križ je zdaj obnovljen.
  • ... da so cesto, ki vodi na Vršič, gradili ruski vojni ujetniki (1915-16). V letih gradnje jih je umrlo okrog 10.000. Preživeli so v spomin na mrtve tovariše leta 1916 pod Vršičem zgradili Rusko kapelico.
  • ... da je bila koča v Krnici (1112 m) zgrajena leta 1933 in je podobo iz tistega časa ohranila do danes. Krnica je izhodišče za turi na Špik in Škrlatico ter na zahtevne brezpotne vrhove okrog Velike Dnine. Tu je tudi pomembno izhodišče za številne plezalne ture v okoliških stenah, pa tudi za nekatere lepe turne smuke
Na vrh