• Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst se dvigata vsaka na svojem koncu grebena Spodnjih Bohinjskih gora, nad Bohinjsko Bistrico na bohinjski in Stržiščem na primorski strani.

    Preberi več
  • Mangart

    Mangart

    Mangart je ena najveličastnejših gora v Julijskih Alpah (četrta najvišja, za Triglavom, Montažem in Škrlatico). Celotno mangartsko pogorje tvori naravno pregrado med dolino Koritnice na J in Mangartsko dolino na S, ki leži že v Italiji.

    Preberi več
  • Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik je razgledni vrh na pobočju med dolino Male Pišnice in Planice in je nepogrešljiva kulisa planiške skakalne arene ... SV vrh gore predstavlja Vitranc, ki pa se je s svojimi smučarskimi progami zelo uveljavil v svetu alpskega smučanja.

    Preberi več
  • Košutica

    Košutica

    Košutica (ali Ljubeljska Baba) je gora vzhodno od Ljubelja, na meji z Avstrijo. Od glavnega grebena Karavank je odmaknjena nekoliko proti SZ – od grebena Košute (Veliki vrh – 2088 m) jo na V loči Hajnževo sedlo (1701 m), na Z pa od Palca in Vrtače prelaz Ljubelj (1369 m).

    Preberi več
  • Jalovec

    Jalovec

    Jalovec je šesta najvišja gora v Sloveniji. Z vrha, ki se strmo spušča proti trem alpskim dolinam (Loška Koritnica, Tamar in Zadnja Trenta), je lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp..

    Preberi več
  • Pršivec

    Pršivec

    Pršivec je gora, ki se strmo in visoko vzpenja iznad S obale Bohinjskega jezera, se ponosno ogleduje v njem in zakriva pogled proti višjim vrhovom s Triglavom na čelu.

    Preberi več
  • Skuta

    Skuta

    Skuta je po višini tretja najvišja gora v Kamniških Alpah (za Grintovcem in Kočno), in je zaradi drznih oblik, vitkosti in predvsem veličastnega razgleda, ki ga ponuja, in pogledov v globino, po mnenju mnogih najlepša gora celotnega gorstva.

    Preberi več
  • Vrtača

    Vrtača

    Vrtača je vzhodna soseda Stola, drugi najvišji vrh v Karavankah, imenujejo jo tudi Visoka Vrtača; med domačini na južni strani (Žirovnica, Bégunje) je znana kot Nemški vrh.

    Preberi več
  • Škrlatica

    Škrlatica

    Škrlatica je najvišji vrh gorskega masiva med dolinama Velika Pišnica in Vrata in druga najvišja gora v Sloveniji. Najlepši pogled na njeno strmo S steno, ki pada v krnico Velika Dnina (19oo m) je s poti na Vršič (SZ).

    Preberi več
  • Visoka Ponca

    Visoka Ponca

    Visoka Ponca (it. Ponza Grande) je gora v Julijskih Alpah, na meji med Italijo in Slovenijo. Njena mogočna skalnata podoba na S zaključuje greben med Planico in Mangartsko dolino.

    Preberi več
  • Stol

    Stol

    Stol s svojo široko kopasto in s številnimi dolgimi žlebovi razbrazdano podobo ponuja zelo dovršeno gorsko kuliso blejski kotlini in gorenjski deželi, nad katero kraljuje.

    Preberi več
  • Čemšeniška planina

    Čemšeniška planina

    Masivni hrbet Čemšeniške planine se začenja V od Trojan in se od Z proti V razteza vse do Vrhov (nad Čebinami). S svojo lego in višino je meja med Savinjsko dolino in Zasavjem, vendar jo na Savinjski strani navadno imenujejo Velika planina.

    Preberi več
  • Dobrča

    Dobrča

    Dobrča je gora, ki se med Tržičem in Begunjami na Gorenjskem strmo dviga iz gorenjske ravnine. Zemljepisno je to najjužnejši odrastek Stola (Karavanke), čeprav geološko spada v Kamniške Alpe.

    Preberi več
  • Uršlja gora

    Uršlja gora

    Uršlja gora je razgledna gora, visok skalni osamelec na skrajnem V robu Karavank, med Mežiško in Mislinjsko dolino. Zaradi neporaščenega vrha se je gora sprva imenovala Plešivec, od postavitve cerkve sv. Uršule leta 1602 pa Uršlja gora.

    Preberi več
  • Vogel

    Vogel

    Leži v vencu Sp. Bohinjskih gora in nanj se lahko povzpnemo tako s primorske kot tudi z bohinjske strani. Na S strani je visokogorsko smučišče, vendar je tudi poleti zelo obiskan. Nad Bohinjsko kotlino (Na Rjavo skalo - 1535 m visoko) obiskovalce pripelje tudi gondola..

    Preberi več
  • Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (domačini mu pravijo Stu) - Kobariški, da se razlikuje od tistega v Karavankah - je najvišji vrh razpotegnjenega pogorja med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.

    Preberi več
  • Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    V pogorju "skupine Krvavca", v predgorju Grintovcev, na grebenu, kjer se vrstijo vrhovi Krvavec (1853 m), Veliki Zvoh (1971 m) in Vrh Korena (1999 m), ki je najvišji vrh, ki ni dvatisočak.

    Preberi več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17

Skuta (2.532 m)

201109 skuta 01

Skuta je po višini tretja najvišja gora v Kamniških Alpah (za Grintovcem in Kočno), in je zaradi drznih oblik, vitkosti in predvsem veličastnega razgleda, ki ga ponuja, in pogledov v globino, po mnenju mnogih najlepša gora celotnega gorstva. Tako ne preseneča, da je med najbolj obiskanimi gorami v Kamniških Alpah. Strme stene se proti JV spremenijo v dolg greben (Streža), ki nižje prehaja v pečevnat svet (Sleme). Na V je svet manj prepaden, razrito vršno pobočje Streže se spušča na melišča Malih Podov in prav preko tega dela so pred več kot sto leti nadelali zavarovano pot na vrh. S stena pada okrog 600 m globoko na melišče ter na ledenik nad Ledinami (Ravenska Kočna). Še najbolj prijazen obraz kaže gora proti Z: polagoma se znižuje proti Štruci in Dolgemu hrbtu in s te strani se nanjo povzpne tudi največ planincev. Poti na vrh Skute je več, sam sem se odločil za manj običajno pot z nenavadnim imenom "čez Gamsov skret". No, kasneje se je izkazalo, da je tudi ta kar lepo shojena, saj se vedno več planincev odloča tudi za samotne poti. Tako sem se tistega avgustovskega jutra še v temi odpravil iz Konca in se po neoznačeni (lovski) stezi vzpel pod strme pečine Kogla. Tu me je čakal en težji prehod čez skalnati rob na Male Pode, odkoder sem se na vrh Skute povzpel po markirani poti čez V steno, ki je ena lepših nadelanih poti v teh hribih. Z vrha Skute sem se spustil na Z stran gore na sedlo za Štruco in si privoščil še zelo zanimivo adrenalinsko pot nad prepadi Dolgega hrbta. Z Mlinarskega sedla sem se mimo bivaka pod Grintavcem in Cojzove koče na Kokrskem sedlu vrnil na izhodišče (k spodnji postaji tovorne žičnice) v Koncu.

    Izhodišče: V Koncu (900 m), lahko pa začnete že v Kamniški Bistrici in si pot podaljšate za slabo uro.

    Dostop do izhodišča: Iz osrednje Slovenije preko Ljubljane, s štajerskega konca pa čez Črnivec do Kamnika in naprej v dolino Kamniške Bistrice. Od doma v Kamniški Bistrici se peljem naprej po gozdni cesti, na prvem križišču (desno Jermanca, izhodišče za Kamniško sedlo) grem naravnost navzdol. Cesta me mimo Žagane peči pripelje do parkirišča pri spodnji postaji tovorne žičnice na Kokrsko sedlo.

    Čas hoje: V Koncu - vrh Skute 5 h 15 min; Skuta - Dolgi hrbet - Mlinarsko sedlo - Kokrsko sedlo 3 h 30 min; Kokrsko sedlo izhodišče v Koncu 1 h 30 min; celotna pot s postanki: okrog 10 h.

    Višinska razlika: 1632 m, po poti: 1750 m

    Zahtevnost: v spodnjem delu zelo zahtevna neoznačena steza, v zgornjem delu pri pristopu z V strani zahtevna označena pot, z zahodne strani (Veliki Podi - bivak pod Grintavcem) je dostop najlažji.

    Čas obiska: poleti in jeseni, v zimskem času - velik izziv samo za izkušene.

    Priporočam: planinsko obutev in palice, čelado.

    Zemljevid: Kamniško - Savinjske Alpe, 1 : 50.000; Grintovci, 1:25.000.

    Vodnik: V. Habjan, Kamniško-Savinjske Alpe, Ljubljana 2003 in na www.hribi.net.

OPIS POTI

S parkirišča pri spodnji postaji žičnice v Koncu grem naprej po cesti, višje je še eno parkirišče, za Kokrsko sedlo tabla usmerja levo, jaz pa grem naravnost, na odcepih se vedno držim levo, čez jaso Pod trato in počasi kolovoz preide v stezo (desno gre pot čez Žmavčarje), ki se vzpne v gozd. V strmino zareže v ključih, hitro se vzpenjam, vendar pa vseeno mine dobre pol ure, preden pogledam iz gozda. Steza se obrača desno, prečim pobočje in grapo (Hudi graben) in se vzpnem na travnato pobočje (V trati). Steza je vseskozi presenetljivo dobro vidna, težav z orientacijo nimam, zadovoljen zrem v dolino, ponuja se mi izjemen razgled. Steza me potem popelje na travnati rob nad hudourniško strugo in nekaj časa je ta moj vodnik na poti pod najnižji (desni) del JV stene Kogla (2100 m). Pod skalami je razcep: čeprav gre bolje uhojena pot levo, vam lahko iz izkušnje povem, da je prava smer tista komaj vidna stezica desno. Po levi sem namreč 'splezal' visoko pod ostenje Kogla in tam obstal pred 'neprehodno' steno (plezalci). Seveda sem se moral pošteno zadihan vrniti, se spodaj obrniti desno in se prehoda čez kamniti skalni rob, ki je tudi najtežji del te poti, lotiti nekoliko drugače. Potrebno je splezati čez strmo gredino in najti prehod proti desni (dva klina). Nad tem delom je tudi spodmol z gamsjimi iztrebki (odtod ime Gamsov skret). Previdno se premikam okrog roba in se ob jeklenici vzpenjam po ozki, izpostavljeni polici. Prehod na strmo trato Za Koglom je še zadnji problem tega brezpotja. Pod menoj ostane tudi izvir (suhi slap) hudournika, ki mi je bil celo uro za orientacijo. Pred menoj 'vstane' Skuta, kmalu pa zagledam še čisto pravo klopco, ki verjetno marsikomu izvabi nasmešek, travnati rob pa postreže z imenitnim razgledom na vse strani. Po počitku me čaka še zgornji del travnatega pobočja, vedno več je večjih skal, po katerih se prek pobočja lovijo kozorogi. Ko se svet poravna je tudi pokrajina pod stenami Skute in Slemena popolnoma zagruščena. Poiščem markirano pot (Kamniško - Kokrsko sedlo), ki vodi preko Slemena proti Legarjem. Tu bi si lahko še premislil in 'obrnil smer' v levo, proti bivaku pod Grintovcem, toda zgodaj je še in utrujenost se še ni zalezla v noge. Pot čez Sleme se strmo vzpne pod skalni rob, ves čas je varovana in zelo zanimivo speljana. V škrbini se spusti na drugo stran, hitro sem na Malih Podih in kmalu tudi na razpotju, kjer grem levo v smeri Skute (naprej Rinke, Kamniško sedlo). Pot se vzpenja na melišče, na koncu katerega vstopim v steno Skute. Spodaj so mi v pomoč klini, ko pa se pot vzpne na ramo Streže, pridejo zelo prav tudi jeklenice in druga varovala. Pot je res lepa, drzno speljana in ne pravijo zaman, da je ena najlepših v Grintovcih. Lep je razgled na Tursko goro, Brano, Planjavo in Ojstrico ... Za nekaj časa se pot umakne na Z stran grebena, potem spet na JV. V vršnem delu je svet bolj razrit, skala je rdeče barve (železo), v pomoč mi je še nekaj klinov, strmina pod vrhom popusti in kmalu stopim na vrh. Doslej je bilo vreme idealno - zdaj pa so se začele z V naenkrat valiti megle, zato mi je ostalo na vrhu le malo časa za razglede. Hitro se spuščam proti Z, najprej na neizrazito sedelce med Štruco in Skuto, s pomočjo klinov potem še nižje čez krajšo steno pod Štruco in v Škrbini (2408 m)poiščem odcep desno proti Dolgemu hrbtu (2473 m). Ta del poti čez greben sem z nestrpnostjo pričakoval, vendar se je zdaj vreme tako spremenilo, da je megla prekrila večino tistih tako želenih pogledov v globino in naokrog. Z Mlinarskega sedla (2334 m) me je potem čakala še pot do bivaka pod Grintovcem (2100 m), od tam pa spust proti Kokrskemu sedlu (1791 m), ki ima vmes še en dodatek: zavarovani vzpon čez Jurjevec do Malih vratc (1970 m). No, potem pa gre res samo še navzdol, najprej do Kokrskega sedla, potem pa še vsem dobro znani spust do spodnje postaje tovorne žičnice v Koncu. Tu pa je zares tudi konec mojega celodnevnega druženja s kamniškimi gorami ...

    DRUGA IZHODIŠČA

    1. V Koncu (900 m) - Skuta (čez Žmavčarje). Parkirišče pri tovorni žičnici - po cesti in kolovozu (kot v glavnem opisu) - pri večji skali kolovoz desno, mi po stezi naravnost v gozd (levo čez Gamsov skret) - v ključih navzgor čez strma pobočja (jeklenice) in preko grap (nevarnost zdrsa) - po dobri uri iz gozda na gruščnatih pobočjih (jama) - čez melišča pod skale in levo na strma travnata pobočja - s trav desno na visokogorski svet in do bivaka pod Skuto (2070 m), po kamnitem grebenu na Male pode (možici) in na markirano pot (Kamniško - Kokrsko sedlo) - naprej kot v glavnem opisu; viš. razlika: 1632 m; zelo zahtevna neoznačena steza; v Koncu - bivak pod Skuto 2 h 45 min, bivak pod Skuto - Skuta 1 h 45 min, skupaj 4 h 30 min.

    2. V Koncu (900 m) - Skuta (čez Kokrsko sedlo). Parkirišče pri tovorni žičnici - skozi gozd (Kokrsko sedlo) - strmo po pobočju (varovala) - iz gozda na plazovita pobočja - ob vznožju sten Kalške gore in Malega vrha je poraslo melišče strmejše - Kokrsko sedlo (Cojzova koča) - proti Grintovcu - razcep: leva na Grintovec, desna na Skuto - mimo Malih vratc - na drugo stran čez Jurjevec - spust med skalami v grapo (jeklenice) in strm vzpon na Legarje - na Velikih Podih do bivaka pod Grintavcem - do globeli pod Dolgim hrbtom in Štruco (levo Mlinarsko sedlo) - do zagruščene globeli pod Dolgim hrbtom in Štruco - na sedlo med Dolgim hrbtom in Štruco in po glavnem grebenu proti V na vrh; zahtevna označena pot; viš. razlika: 1632 m; V Koncu - Cojzova koča 2 h 15 min, Cojzova koča - bivak pod Grintovcem 1 h 15 min, bivak pod Grintovcem - Skuta 2 h. Skupaj 5 h 30 min.

    3. Ravenska Kočna (1080 m) - Skuta (čez Dolgi hrbet); viš. razlika: 1452 m; zelo zahtevna označena pot; 5 h 30 min.

    4. Koča pod slapom Rinka (930 m) - Skuta (skozi Turski žleb); viš. razlika 1602 m; zelo zahtevna označena pot; 5 h 15 min.

Zajemi vsak dan

Najlepši spomenik, ki ga more dobiti človek, stoji v srcih soljudi.

(Albert Schweitzer)
Ponedeljek, 24. April 2017

Ali ste vedeli ...

  • ... da je bil prvi pristopnik na Skuto Alfonz von Pavich? Z vodnikom Antonom Kalanom sta se čez Velike Pode, skozi Škrbino med Dolgim hrbtom in Štruco povzpela na vrh leta 1875.
  • ... da je drugi, mnogo težji pristop z V strani, ki je bil znan pastirjem že od nekdaj, odkril planincem Miha Uršič, domačin iz Kamniške Bistrice.
  • ... da so novi, moderni bivak na Velikih podih pod Grintovcem postavili namesto starega jeseni 2009. Načrtoval ga je alpinist Miha Kajzelj, ki je zanj prejel nagrado Trend 2010, kot arhitekt, ki razume gore, in alpinist, ki razume arhitekturo.
  • ... da je ledenik pod Skuto poleg Triglavskega edini preostali ledenik pri nas in najbolj JV ledenik v Alpah. Oblikoval je slikovito ledeniško dolino Ravenska kočna.
  • ... da je na Velikih Podih (pri bivaku pod Grintovcem) pomembno stičišče poti: Mlinarsko sedlo, Skuta, Grintovec, čez Sleme na Male Pode, Rinke, Turski žleb, Turska gora in Kotliči..
  • ... da je pod Skuto in Rinkami nad dolino Kamniške Bistrice postavljen še en bivak, ki je odprt skozi vse leto. Od bivaka je lep pogled proti Skuti in okoliškim vrhovom.
  • ... da je kraški svet Malih Podov zanimiv zaradi skal, ki jih je padavinska voda povsem preoblikovala v žlebiče, škraplje in kotliče.
  • ... da vršni greben Skute na V strani sestavljajo rdeči apnenci, ki vsebujejo železo in v času nevihte pritegujejo strele. V takšnem vremenu nikar na vrh!
  • ... da so pastirji v prejšnjem in na začetku tega stoletja gonili ovce iz Konca čez Žmavčarje na Male Pode.

Ognjišče na Facebooku

Na vrh