• Vogel

    Vogel

    Leži v vencu Sp. Bohinjskih gora in nanj se lahko povzpnemo tako s primorske kot tudi z bohinjske strani. Na S strani je visokogorsko smučišče, vendar je tudi poleti zelo obiskan. Nad Bohinjsko kotlino (Na Rjavo skalo - 1535 m visoko) obiskovalce pripelje tudi gondola..

    Preberi več
  • Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst se dvigata vsaka na svojem koncu grebena Spodnjih Bohinjskih gora, nad Bohinjsko Bistrico na bohinjski in Stržiščem na primorski strani.

    Preberi več
  • Jalovec

    Jalovec

    Jalovec je šesta najvišja gora v Sloveniji. Z vrha, ki se strmo spušča proti trem alpskim dolinam (Loška Koritnica, Tamar in Zadnja Trenta), je lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp..

    Preberi več
  • Mangart

    Mangart

    Mangart je ena najveličastnejših gora v Julijskih Alpah (četrta najvišja, za Triglavom, Montažem in Škrlatico). Celotno mangartsko pogorje tvori naravno pregrado med dolino Koritnice na J in Mangartsko dolino na S, ki leži že v Italiji.

    Preberi več
  • Košutica

    Košutica

    Košutica (ali Ljubeljska Baba) je gora vzhodno od Ljubelja, na meji z Avstrijo. Od glavnega grebena Karavank je odmaknjena nekoliko proti SZ – od grebena Košute (Veliki vrh – 2088 m) jo na V loči Hajnževo sedlo (1701 m), na Z pa od Palca in Vrtače prelaz Ljubelj (1369 m).

    Preberi več
  • Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    V pogorju "skupine Krvavca", v predgorju Grintovcev, na grebenu, kjer se vrstijo vrhovi Krvavec (1853 m), Veliki Zvoh (1971 m) in Vrh Korena (1999 m), ki je najvišji vrh, ki ni dvatisočak.

    Preberi več
  • Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik je razgledni vrh na pobočju med dolino Male Pišnice in Planice in je nepogrešljiva kulisa planiške skakalne arene ... SV vrh gore predstavlja Vitranc, ki pa se je s svojimi smučarskimi progami zelo uveljavil v svetu alpskega smučanja.

    Preberi več
  • Pršivec

    Pršivec

    Pršivec je gora, ki se strmo in visoko vzpenja iznad S obale Bohinjskega jezera, se ponosno ogleduje v njem in zakriva pogled proti višjim vrhovom s Triglavom na čelu.

    Preberi več
  • Begunjščica

    Begunjščica

    Begunjščica je skoraj deset km dolgo pogorje v Karavankah, ki se razteza od Stola na Z do Šentanske doline na V. Ima več vrhov, najvišji je v sredini Veliki vrh, na V je Begunjska Vrtača (1997 m).

    Preberi več
  • Skuta

    Skuta

    Skuta je po višini tretja najvišja gora v Kamniških Alpah (za Grintovcem in Kočno), in je zaradi drznih oblik, vitkosti in predvsem veličastnega razgleda, ki ga ponuja, in pogledov v globino, po mnenju mnogih najlepša gora celotnega gorstva.

    Preberi več
  • Vrtača

    Vrtača

    Vrtača je vzhodna soseda Stola, drugi najvišji vrh v Karavankah, imenujejo jo tudi Visoka Vrtača; med domačini na južni strani (Žirovnica, Bégunje) je znana kot Nemški vrh.

    Preberi več
  • Stol

    Stol

    Stol s svojo široko kopasto in s številnimi dolgimi žlebovi razbrazdano podobo ponuja zelo dovršeno gorsko kuliso blejski kotlini in gorenjski deželi, nad katero kraljuje.

    Preberi več
  • Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (domačini mu pravijo Stu) - Kobariški, da se razlikuje od tistega v Karavankah - je najvišji vrh razpotegnjenega pogorja med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.

    Preberi več
  • Visoka Ponca

    Visoka Ponca

    Visoka Ponca (it. Ponza Grande) je gora v Julijskih Alpah, na meji med Italijo in Slovenijo. Njena mogočna skalnata podoba na S zaključuje greben med Planico in Mangartsko dolino.

    Preberi več
  • Škrlatica

    Škrlatica

    Škrlatica je najvišji vrh gorskega masiva med dolinama Velika Pišnica in Vrata in druga najvišja gora v Sloveniji. Najlepši pogled na njeno strmo S steno, ki pada v krnico Velika Dnina (19oo m) je s poti na Vršič (SZ).

    Preberi več
  • Dobrča

    Dobrča

    Dobrča je gora, ki se med Tržičem in Begunjami na Gorenjskem strmo dviga iz gorenjske ravnine. Zemljepisno je to najjužnejši odrastek Stola (Karavanke), čeprav geološko spada v Kamniške Alpe.

    Preberi več
  • Čemšeniška planina

    Čemšeniška planina

    Masivni hrbet Čemšeniške planine se začenja V od Trojan in se od Z proti V razteza vse do Vrhov (nad Čebinami). S svojo lego in višino je meja med Savinjsko dolino in Zasavjem, vendar jo na Savinjski strani navadno imenujejo Velika planina.

    Preberi več
  • Uršlja gora

    Uršlja gora

    Uršlja gora je razgledna gora, visok skalni osamelec na skrajnem V robu Karavank, med Mežiško in Mislinjsko dolino. Zaradi neporaščenega vrha se je gora sprva imenovala Plešivec, od postavitve cerkve sv. Uršule leta 1602 pa Uršlja gora.

    Preberi več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18

Pršivec (1761 m)

 201306 prsivec 00

Pršivec spada med najlepša razgledišča Julijskih Alp, saj stoji prav v središču veličastnega venca gora, ki obdajajo Bohinjsko dolino. Ko pridemo na njegovo golo glavo in se ozremo naokoli, je na vse strani čudovit razgled. Zato ga je skladatelj in planinski pisec Marijan Lipovšek tudi poimenoval »balkon Bohinja«. V njegovem masivu je več globokih brezen, zato je tudi cilj številnih jamarskih raziskovalcev. Na vrh Pršivca sem se odpravil po visokem robu nad Bohinjem, sestopil pa na sever, v svet planinske poletne paše, kjer se na razgibani kraški planoti ena za drugo nizajo številne bohinjske planine.

    Dostop do izhodišča:

    • avtocesto Ljubljana - Jesenice zapustim na izvozu Lesce, peljem se proti Bledu in naprej proti Bohinjski Bistrici. V Ribčevem lazu zavijem v križišču pri jezeru desno, čez most proti Stari Fužini. Sredi vasi pa v križišču pri kapelici ostro levo na cesto, ki se vzpenja proti planinam Blato, Vogar in Voje – med hišami do parkirišča, kjer pobirajo cestnino in parkirnino.

    Čas hoje: Stara Fužina – Pršivec: 3 h 45 min; Pršivec – Viševnik – Planina pri jezeru – Vodična planina – Stara Fužina: 3 h 30 min;

    Višinska razlika: 1161 m

    Zahtevnost: srednje zahtevna označena pot, tu in tam nekoliko bolj strma; zelo strmo in izpostavljeno je pobočje v vršnem delu.

    Priporočam: dobro planinsko obutev, palice

    Čas obiska: v kopnih mesecih, pohodnikom z ustreznim znanjem in opremo je v ugodnih razmerah vrh dostopen tudi pozimi (ljubitelji turne smuke)

    Zemljevid: Bohinj (planinska karta, 1 : 25.000); Triglav (planinska karta, 1:25.000, Triglavski narodni park (planinska karta, 1 : 50.000)

OPIS POTI

  • S parkirišča nad Staro Fužino grem naprej po asf cesti, ki pelje proti planinam Blato, Vogar in Voje. Bohinjsko jezero in Stara Fužina ostajata pod menoj v megli, ko pa se po strmi cesti vzpnem višje in se ta poravna, me že obsijejo prvi sončni žarki. Grem naprej do križa, kjer je označeno razpotje, krenem levo po poti proti gozdu (Vogar, Pršivec). Nekaj časa se vzpenjam čez pašnik in se razgledujem naokrog, potem pa me zagrne gozd, pot se vzpenja po zelo strmem kamnitem kolovozu, in tako strm začetek me kar nekoliko preseneti in temu primerno zadiha.
  • Ko se pot prvič zasuka levo (proti J), se strmina nekoliko unese, do naslednje serpentine (desno) pa še enkrat strmo požene kvišku, ko hodim desno prek pobočja, se strmina nekoliko položi, potem pa se po dolgem prečenju še enkrat obrne levo in nato naravnost navzgor (proti Z), da hitro pridobivam višino. Kmalu opazim odcep levo (spomenik), do vzletišča jadralnih padalcev in na lepo razgledišče, s katerega se odpre čudovit pogled na Bohinjsko jezero, Rudnico in Spodnje Bohinjske gore. Z razgledišča se vrnem na markirano pot in grem po njej še nekaj časa.
  • Kmalu pridem iz gozda na V robu planine Spodnji Vogar, tu grem mimo prvih vikendov (preurejenih pastirskih koč). Pot se še naprej zložno vzpenja čez travnike in ob robu gozda, ob poti je še nekaj koč. Ko se pot spet približa gozdu, sem že blizu Kosijevega doma na Vogarju (1054 m). Grem mimo doma, kolovoz se še nekaj časa zložno vzpenja, potem se svet poravna in pot zavija nad dolinico do razcepa. Desno pelje pot proti Zg. Vogarju, kamor pride iz Stare Fužine tudi cesta in kjer je izhodišče za tiste, ki želijo prihraniti eno uro in so se do sem pripeljali z avtomobilom (?).
  • Kažipot mi v uri in pol ponuja Vodični vrh, v dveh in pol Pršivec in v štirih urah Črno jezero. Tu je tudi tabla za domačijo Dolenc (100 m), kjer ponujajo domače dobrote. Za Pršivec moram zaviti levo, pot se najprej strmo vzpne po ozki grapi ob robu gozda. Ko pa pridem v gozd, se naenkrat razširi, še nekaj časa se strmo vzpenja, potem pa prav zložno zavija prek pobočja. Kmalu na levi strani opazim odcep za planino Vodični vrh. Prijetno tišino in ptičje petja občasno zmoti hrup avtomobila, saj se tu povsem približam cesti, po kateri se nekateri pripeljejo še višje - do konca ceste pod Voketom.

    Druga izhodišča in smeri

    • od koče pri Savici (653 m); do sem: po levi (J) strani jezera v smeri Ukanca in slapa Savice; čez Savico - oznake za Komarčo - na zelo strma in za zdrs nevarna pobočja (čelada) - na težjih mestih varovala - čez zelo izpostavljeno grapo - vrh Komarče - razgled - vzpon in spust proti Črnemu jezeru - pred jezerom desno - razpotje proti planini Viševnik in Pršivcu - skozi gozd, kratko razgledno pobočje in nazaj v gozd - po malo obiskanem Dolu pod Stadorjem - vzpon skozi gozd - planina Viševnik - razpotje ostro desno proti Pršivcu - proti Z delu planine - strm vzpon - mimo Majske jame (brezno raziskano do globine 592m) strm vzpon proti vrhu Pršivca; viš. razlika: 1108 m; zahtevna označena pot; Savica - Črno jezero 1 h 30 min, Črno jezero - Pršivec 2 h 15 min; skupaj: 3 h 45 min
    • s Planine Blato (1147 m); do sem: iz Stare Fužine (cestnina); s parkirišča nazaj do smerokazov, strm vzpon po kolovozu, na vrhu levo skozi gozd do koče na Planini pri jezeru (razgled) - levo navzdol do smerokazov - levo, strmo navzgor po travnatem pobočju mimo nekaj stanov (Viševnik in Pršivec) - v gozd in strmina kmalu popusti - kamnita steza - nekaj strmih vzponov - iz gozda na planini Viševnik - levo v smeri Pršivca - prečno vzpne proti Z delu planine - levo - strmi vzpon mimo brezen - rahel spust do Majske jame - strm vzpon na razgledno pobočje in na vrh Pršivca; viš. razlika 614 m; lahka označena pot; 2h 30 min.
    • s konca ceste na Vogar (1350 m - direktna); do sem: iz Stare Fužine po cesti za Vogar in mimo planine do konca ceste (slabih 11 km od pobiranja cestnine, zadnji del makadamska); levo navzdol do razpotja - desno proti Pršivcu (levo planina Vogar) - zmeren vzpon skozi gozd - strma steza skozi gost smrekov gozd - neizrazita steza - macesni, redkejši gozd - strma pot na greben - razgledi - vrh Pršivca; viš. razlika: 411 m; lahka označena pot; 1h 30 min (najkrajša pot na Pršivec).

  • Kolovoz večinoma le preči pobočja, tu in tam pa se steza postavi pokonci, saj hodim po vrhnjem robu strmih pečin nad jezerom. Prvi strmini sledi prijeten sprehod po gozdni cesti do zarasle jase pod planino Hebat, kjer je še veliko gnilega snega in vsepovsod veliko vode. Mimo potoka se strmo vzpne razrita pot, ki jo je skoraj v celoti odnesla voda, zato je bolje kar po gozdu ob poti. Na vrhu se pot poravna, spet nekaj časa hodim po ravnem, le tu in tam je še kakšen strm odsek. Kolovoz me pripelje na razpotje, kjer se z desne priključi pot od konca ceste na Vogar, kamor pride tudi pot s planine Viševnik.
  • Proti Pršivcu zavijem levo in kljub temu, da se tu da nekaj časa zelo brezskrbno hoditi skozi gozd, je treba biti vseeno pozoren na markacije, saj je veliko razpotij, nešteto vrtač in kotanj, markacije pa niso prav zelo goste (smo na Gorenjskem) in prav lahko se zgodi (tako kot meni), da sredi številnih razpotij naenkrat ne veste, ne kod ne kam. (!) Kmalu sem spet na pravi poti, hodim naravnost po kolovozu ob robu vrtač, pot se še naprej zmerno, le občasno nekoliko bolj vzpenja. V prehodu na strmo s smrekami poraščeno pobočje spet nekoliko zaidem ...
  • Vzpon skozi strnjen smrekov gozd je še najbolj naporen od vsega, kar sem že doživel danes. Steza ni dobro vidna in še dobro, da so tu Gorenjci nekoliko bolj radodarni z markacijami. Višje gozd postaja vse redkejši, vedno več je macesnov, pravijo, da je jeseni tu prav čarobno. Strma pot je na travnatem grebenu bolje vidna, na sedelcu me preseneti izredno divji pogled skozi prepadno zarezo v Ukanc. Strma pot se v ključih počasi vzpne na razgleden greben po katerem hitro napredujem proti vrhu. V mokrem je na tem delu velika nevarnost zdrsa.
  • Vršni del je res zelo strm. Hodim nad prepadnim robom in pri premagovanju zahtevnejših skalnih prehodov je treba tudi nekoliko poplezati. Ko se strmina nekoliko poravna, se steza spet izgublja med rušjem, moram slediti markacijam, da se lahko čez skale in s snegom napolnjene kotanje prebijem na razgledni vrh. Z vrha se najprej oziram v globoki Ukanc in na jezero, pa proti Stari Fužini ... Spodnje Bohinjske gore so še zasnežene, še najbolj Vogel, pogled seže proti Komni in Bogatinu, vmes se kaže Krn, na severu pa se bohoti plečati Debeli vrh in njegovo veličastvo Triglav.
  • Z vrha grem proti S in se med skalami spustim po strmi stezi ... Ko sem enkrat prebijem do planine Viševnik (1625 m), je naprej veliko lažje, po poti hitro pridem do razcepa. Odločim se za desno pot, po kateri se strmo spuščam proti Planini pri jezeru (1450 m). Pot me vodi mimo koče, levo je odcep za Planino v Lazu. Ko pridem v gozd se desno odcepi pot na planino Vodični vrh. Zavijem desno in se vzpenjam skozi gozd, ko se steza položi se začne spuščati proti Vodični planini, izognem se odcepu za Vodični vrh in se po dolini spuščam do razcepa nad Vogarjem. Čez planino se potem vrnem na izhodišče, koder sem se zjutraj vzpenjal.

 piše Marko Čuk

marko.cuk@ognjisce.si

Zajemi vsak dan

Človek je ustvarjen po Božji podobi in mora sodelovati s Stvarnikom pri dopolnjevanju stvarstva in zaznamovati zemljo z duhovno podobo, ki jo je sam prejel.

(bl. Pavel VI.)
Nedelja, 19. November 2017

Zanimivosti ...

  • Pršivec spada med najlepša razgledišča Julijskih alp, saj je postavljen prav v središče veličastnega venca gora, ki obdajajo Bohinjsko dolino.
  • Razpoka, ki deli Voket in Pršivec, zbuja strah s svojo ostro, izstopajočo in visoko škrbino.
  • Čez planino Vodični vrh je speljana osamljena in redko obiskana markirana pot, kot nalašč za tiste, ki si želijo mirnega kotička sredi najbolj obiskanega predela v Bohinjskih gorah.
  • Kraški značaj Pršivca kaže brezno ali jama z izvirom Govic (655 m) na južnem pobočju nizko nad Bohinjskim jezerom, iz katere ob velikem deževju gobasti izbruh prehaja v slap Govic.
  • Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji, glavni pritok jezera je Savica, iz jezera pa teče reka Jezernica, ki že po manj kot 100 m skupaj z leve strani pritekajočo Mostnico, ki priteka iz Voj, tvori reko Savo Bohinjko (Sava).
  • »Bohinjska dolina - dolga odprta kotlina, skozi katero se pretaka v skalah rojena Savica s svetlo zelenimi vilinskimi vodami, sočnimi travniki z idiličnim čarom, iz tihega miru pozdravljajoče prijazne vasi, okrog gore slikovitih obrisov, zavite v temne smrekove gozdove, v višavah na oblakih praznični prestol Triglava.« (dr. Julius Kugy)
  • Planina Viševnik je ena od številnih Fužinskih planin, kjer še vedno pasejo živino. Ima lep razgled na Ograde in druge Fužinske vrhove.
  • S planine Viševnik se lahko mimo Majske jame čez razgiban in poraščen kraški svet na vrh Pršivca vzpnemo v dobre pol ure.

Ognjišče na Facebooku

Na vrh