• Vogel

    Vogel

    Leži v vencu Sp. Bohinjskih gora in nanj se lahko povzpnemo tako s primorske kot tudi z bohinjske strani. Na S strani je visokogorsko smučišče, vendar je tudi poleti zelo obiskan. Nad Bohinjsko kotlino (Na Rjavo skalo - 1535 m visoko) obiskovalce pripelje tudi gondola..

    Preberi več
  • Visoka Ponca

    Visoka Ponca

    Visoka Ponca (it. Ponza Grande) je gora v Julijskih Alpah, na meji med Italijo in Slovenijo. Njena mogočna skalnata podoba na S zaključuje greben med Planico in Mangartsko dolino.

    Preberi več
  • Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst se dvigata vsaka na svojem koncu grebena Spodnjih Bohinjskih gora, nad Bohinjsko Bistrico na bohinjski in Stržiščem na primorski strani.

    Preberi več
  • Pršivec

    Pršivec

    Pršivec je gora, ki se strmo in visoko vzpenja iznad S obale Bohinjskega jezera, se ponosno ogleduje v njem in zakriva pogled proti višjim vrhovom s Triglavom na čelu.

    Preberi več
  • Stol

    Stol

    Stol s svojo široko kopasto in s številnimi dolgimi žlebovi razbrazdano podobo ponuja zelo dovršeno gorsko kuliso blejski kotlini in gorenjski deželi, nad katero kraljuje.

    Preberi več
  • Škrlatica

    Škrlatica

    Škrlatica je najvišji vrh gorskega masiva med dolinama Velika Pišnica in Vrata in druga najvišja gora v Sloveniji. Najlepši pogled na njeno strmo S steno, ki pada v krnico Velika Dnina (19oo m) je s poti na Vršič (SZ).

    Preberi več
  • Dobrča

    Dobrča

    Dobrča je gora, ki se med Tržičem in Begunjami na Gorenjskem strmo dviga iz gorenjske ravnine. Zemljepisno je to najjužnejši odrastek Stola (Karavanke), čeprav geološko spada v Kamniške Alpe.

    Preberi več
  • Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    V pogorju "skupine Krvavca", v predgorju Grintovcev, na grebenu, kjer se vrstijo vrhovi Krvavec (1853 m), Veliki Zvoh (1971 m) in Vrh Korena (1999 m), ki je najvišji vrh, ki ni dvatisočak.

    Preberi več
  • Veliki Draški vrh

    Veliki Draški vrh

    Veliki Draški vrh se strmo dviga nad dolino Krme v grebenu V od Tosca, z mogočno S steno, ki jo plezalci zelo cenijo, v Bohinjsko dolino pa kaže svojo značilno piramidasto obliko.  Nenavadno je, da nanj ni speljana nobena označena pot, čeprav gre prav mimo njega vsem dobro znana ‘triglavska magistrala’, vendar je malo takih, ki ga opazijo in vedo, da je z J strani lahko dostopen in ima tudi za poletne popotnike ‘lepo besedo’. ...

    Preberi več
  • Mangart

    Mangart

    Mangart je ena najveličastnejših gora v Julijskih Alpah (četrta najvišja, za Triglavom, Montažem in Škrlatico). Celotno mangartsko pogorje tvori naravno pregrado med dolino Koritnice na J in Mangartsko dolino na S, ki leži že v Italiji.

    Preberi več
  • Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica je vrh na Pivškem - med Postojno in Pivko, na levi strani - kot ogromna kopica sena ali ‘lonica’, kot jim pravijo domačini ... se ponosno vzpenja nad Pivškim podoljem – zadnja leta spet s cerkvijo na vrhu. Z vrga je čudovit razgled na Postojnsko kotlino in po širnem Pivškem podolju – vse tja do morja ... pa na okoliške vrhove: Vremščico, Nanos, na slemena Javornikov, Snežnik, Učko ... Julijce, Dolomite ...

    Preberi več
  • Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (domačini mu pravijo Stu) - Kobariški, da se razlikuje od tistega v Karavankah - je najvišji vrh razpotegnjenega pogorja med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.

    Preberi več
  • Čemšeniška planina

    Čemšeniška planina

    Masivni hrbet Čemšeniške planine se začenja V od Trojan in se od Z proti V razteza vse do Vrhov (nad Čebinami). S svojo lego in višino je meja med Savinjsko dolino in Zasavjem, vendar jo na Savinjski strani navadno imenujejo Velika planina.

    Preberi več
  • Skuta

    Skuta

    Skuta je po višini tretja najvišja gora v Kamniških Alpah (za Grintovcem in Kočno), in je zaradi drznih oblik, vitkosti in predvsem veličastnega razgleda, ki ga ponuja, in pogledov v globino, po mnenju mnogih najlepša gora celotnega gorstva.

    Preberi več
  • Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik je razgledni vrh na pobočju med dolino Male Pišnice in Planice in je nepogrešljiva kulisa planiške skakalne arene ... SV vrh gore predstavlja Vitranc, ki pa se je s svojimi smučarskimi progami zelo uveljavil v svetu alpskega smučanja.

    Preberi več
  • Vrtača

    Vrtača

    Vrtača je vzhodna soseda Stola, drugi najvišji vrh v Karavankah, imenujejo jo tudi Visoka Vrtača; med domačini na južni strani (Žirovnica, Bégunje) je znana kot Nemški vrh.

    Preberi več
  • Uršlja gora

    Uršlja gora

    Uršlja gora je razgledna gora, visok skalni osamelec na skrajnem V robu Karavank, med Mežiško in Mislinjsko dolino. Zaradi neporaščenega vrha se je gora sprva imenovala Plešivec, od postavitve cerkve sv. Uršule leta 1602 pa Uršlja gora.

    Preberi več
  • Košutica

    Košutica

    Košutica (ali Ljubeljska Baba) je gora vzhodno od Ljubelja, na meji z Avstrijo. Od glavnega grebena Karavank je odmaknjena nekoliko proti SZ – od grebena Košute (Veliki vrh – 2088 m) jo na V loči Hajnževo sedlo (1701 m), na Z pa od Palca in Vrtače prelaz Ljubelj (1369 m).

    Preberi več
  • Jalovec

    Jalovec

    Jalovec je šesta najvišja gora v Sloveniji. Z vrha, ki se strmo spušča proti trem alpskim dolinam (Loška Koritnica, Tamar in Zadnja Trenta), je lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp..

    Preberi več
  • Begunjščica

    Begunjščica

    Begunjščica je skoraj deset km dolgo pogorje v Karavankah, ki se razteza od Stola na Z do Šentanske doline na V. Ima več vrhov, najvišji je v sredini Veliki vrh, na V je Begunjska Vrtača (1997 m).

    Preberi več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
 

Dobrča (1.634 m)

201112 dobrca 02

Dobrča je gora, ki se med Tržičem in Begunjami na Gorenjskem strmo dviga iz gorenjske ravnine. Zemljepisno je to najjužnejši odrastek Stola (Karavanke), čeprav geološko spada v Kamniške Alpe. Od drugih vrhov Kamniških Alp (Storžič, Kriška gora ...) je ločena z globokima dolinama Tržiške Bistrice na V in Drage na Z, na S pa se preko razgibanega grebena na sedlu Prevala (1356 m) povezuje z Begunjščico, zato jo vsi planinski vodniki uvrščajo pod Karavanke. Ne dosega kakšnih zavidljivih višin, toda zaradi neporaščenih J pobočij in izpostavljene lege se lep razgled ponuja že med vzponom, proti JZ najlepši od koče na Dobrči (1478 m), pa tudi z vrha se odpira lep razgled na Julijce, Karavanke in Kamniške Alpe. Za še lepši razgled pa se je vredno potruditi na bližnji Šentanski vrh (1635 m). Na Dobrčo vodijo številne poti iz vasi ob cesti od Tržiča proti Begunjam. Najdaljši je pristop s S (glej 5.), najkrajši pa vzpon z Bistriške planine (2.). Za predstavitev sem si tokrat izbral verjetno najbolj obiskano pot na vrh – z Brezja pri Tržiču mimo koče na Dobrči, na vrh in čez Lešansko planino nazaj na izhodišče. Ta pot je tudi v zimskih razmerah skoraj vedno hitro pregažena in s primerno opremo se lahko na Dobrčo podate tudi pozimi.

    Izhodišče: Vzpon začnem z Brezij pri Tržiču (677 m), iz prve vasi, nanizanih ob cesti, ki iz Tržiške Bistrice po J pobočju Dobrče proti Begunjam. Parkirišče ob cesti pod cerkvijo ali nekoliko višje na križišču makadamske poti proti Bistriški planini.

    Dostop do izhodišča: Gorenjsko avtocesto zapustim na izvozu Ljubelj in se peljem proti Tržiču. Pred črpalko zavijem desno (smer Tržič) in nato takoj levo (smer Begunje), sredi Bistrice na križišču desno navzgor, cesta se strmo vzpenja do vasi Brezje pri Tržiču (4 km), kjer avtomobil pustim na parkirišču v bližini cerkve.

    Čas hoje: Brezje – koča na Dobrči: 2 h 30 min; koča na Dobrči – Dobrča: 30 minut; Dobrča – Lešanska planina – Brezje: 1 h 30 min; skupaj krožna pot s postanki: 5 h.

    Višinska razlika: (izhodišče pod cerkvijo) Brezje – koča na Dobrči: 801 m; Brezje – Dobrča: 957 m

    Zahtevnost: lahka, ponekod tudi precej strma, dobrooznačena pot

    Priporočam: lahko planinsko obutev in palice.

    Čas obiska: vse leto, tudi pozimi s primerno obutvijo (lahke dereze).

    Zemljevid: Karavanke, osrednji del, 1:50.000, Grintovci, 1:25.000.

OPIS POTI

S parkirišča v križišču pod cerkvijo sv. Neže se v meglenem jutru odpravim po cesti proti Begunjam. Ko se cesta poravna, me kažipoti vodijo desno do križišča (tu sta tudi manjši parkirišči, kjer bi lahko pustil avtomobil). Desni krak pelje proti Bistriški planini (glej 2.), levi pa me pelje proti mojemu cilju, najprej mimo vodnega zbiralnika, kmalu pa me markacije vodijo desno na blatno stezo, ki se sprva strmo vzpenja ob ogradi. Kmalu pridem do širše, peščene poti, ki vijuga po pobočju navzgor. Tu nekje se začne megla topiti, dosežejo me prvi sončni žarki in z novim zagonom se vzpenjam skozi redek gozd ... Oznake me s širše poti usmerijo desno vkreber, zadihan opazim, da je strmina precejšnja. Počivam in se oziram v dolino, toda iz megle gleda le nekaj vrhov Škofjeloškega hribovja ... Spet sem v gozdu, ko pridem do napajališča za živali, me oznaka opozarja na razgledno točko, toda gorenjska ravan je danes ovita v meglo. Vrnem se do korita, pot se obrne levo, vzpenjam se pod vrhom Vaško (1046 m), steza sreča gozdno cesto, in se čeznjo potegne naravnost na greben, ki se pne proti vrhu Breške gore (1207 m). Pot med visokimi bukvami je razgibana in prijetna, na koncu je vzpon spet bolj strm ... Ko stopim iz gozda, sem nad strmimi travnatim pobočjem, kjer sameva 'slavna' Poldetova klopca in nad njo tudi vzletišče jadralnih padalcev in zmajarjev (1220 m). V dolini je vse po starem, megla še vedno vztraja, zato si lahko samo predstavljam sončen pogled na božjepotno cerkev na Brezjah, Bled, Jelovico ... Tu na sedlu se v desno odcepi gozdna cesta na Lešansko planino, po njej se bom ob sestopu vračal ... Vzpenjam se ob robu gozda, strmina ne popušča, zato se steza po strmem pobočju vzpenja v ključih, grem skozi leso v ogradi in kmalu pridem na kolovoz, z desne pride zgornja pot z Lešanske planine ... Sem na križišču poti pod kočo na Kobilici, levo gre pot proti koči pod Dobrčo, naravnost pa 'direktna' na vrh. Odločim se za prvo možnost – grem po stezi, ki preči s smrekami poraščeno J pobočje Dobrče proti Z in je precej položna. Ko pridem iz gozda, je pred menoj prostrana Podgorska planina, kjer se odpira pogled na Julijske Alpe in Triglav. Po stezi se najprej spustim na drugo stran, potem pa se še nekoliko vzpnem do koče (1478 m), kjer spet pogrešam pogled v dolino. V koči na Dobrči pa gotovo ne boste pogrešali toplega sprejema in domače postrežbe. Ko si 'privežem dušo', se po gozdni cesti vrnem na planino, najprej na njen S razgledni rob, kjer se s ceste odcepi pot proti Prevali in naprej na Begunjščico in Roblekov dom. Mene pa bolj zanima pot proti vrhu Dobrče, ki se od tu odcepi na desno proti lovski koči. Stezi je naprej od koče proti vrhu Podgorske planine težko slediti, ni pa težko ugotoviti, kam je treba priti - do lese v kamniti ogradi, kjer se steza s planine izvije v gozd. Prijetna pot po grebenu se naprej obrača v levo, dobro je shojena in označena, le razgledna ni, saj gost smrekov gozd zastira poglede. Kmalu se z desne pridruži 'direktna pot' od koče na Kobilici, malo naprej pa še tista z Lešanske planine. Tu je tudi nekaj več razgleda proti V na Storžič, Grintovce in na greben Košute. Do vrha Dobrče je pred menoj še kratek vzpon in kmalu sem na travnatem vrhu, ki ponuja le nekaj razgleda proti Z. Za počitek je poskrbljeno (klopce), za razgled pa se moram potruditi še malo naprej - na pet minut oddaljeni in meter višji Šentanski vrh. Od tam pa se odpira pogled na celoten greben Karavank, od Stola na levi, preko Begunjščice in naprej do Košute ... na drugi strani so Grintovci, bližje Storžič, Tolsti vrh in Kriška gora ... Z vrha Dobrče se nekaj časa vračam po poti vzpona, potem pa me kažipot za Lešansko planino usmeri levo na kolovoz, ki se spušča proti V, pot do spodnje makadamske ceste si skrajšam po bližnjici desno, po kateri pridem do koče in stanov na planini. Od tam se po spodnjem kolovozu spuščam strmo navzdol na cesto, ki prihaja z Bistriške planine. Po njej grem do ostrega levega ovinka, kjer me kažipot vztrajno vabi proti Bistriški planini, nikjer pa ni označeno, da me pot naravnost pelje proti križišču na Breški gori (vzletišče in klopca), kjer sem dopoldne že bil. Ko sklenem ta zgornji krog, se vračam v dolino po poti, po kateri sem se vzpel. Spet se potopim v meglo, toda to nikakor ne more pokvariti dobrega razpoloženja zaradi vsega sončnega, kar sem prinesel s seboj z Dobrče.

    Druga izhodišča

    1. Z Brezij čez Lešansko planino (1450 m). Z izhodišča do 'Poldetove klopce' kot zgoraj – naprej desno do ceste in po kolovozu do Lešanske planine – čez planino po makadamski cesti – za stanovi levo navzgor, do ograde in na kolovoz - do križišča: z leve se pridruži pot od koče ... viš. razlika 957 m; lahka označena pot; 2 h 45 min.

    2. Z Bistriške planine (950 m) – najkrajša pot. Z Brezij pri Tržiču do križišču makadamskih poti - desno proti Bistriški planini (3,1 km, od tega 2,6 km makadama), kjer pustite avtomobil. Po makadamski cesti proti Lešanski planini - pred planino levo po kolovozu proti Poldetovi klopci ali pa se na Dobrčo vzpnete čez Lešansko planino ... viš. razlika 684 m, lahka označena pot, 1 h 25 min.

    3. Iz Hudega grabna (670 m). Skozi Brezje pri Tržiču do vasi Hudi Graben, na koncu naselja desno navzgor na kolovoz (oznake) – od prve hiše levo na stezo – na kolovoz in spet levo na stezo – številna razpotja kolovozov (povsod rahlo desno - zemljevid) – z leve pot iz Zadnje vasi – strm vzpon po pešpoti – do koče na Dobrči – naprej kot v glavnem opisu ... viš. razlika 964 m, lahka označena pot, 3 h.

    4. Iz vasi Slatna (640 m). Dostop: izvoz Radovljica – Begunje – po cesti proti Tržiču. Iz vasi levo v gozd – z leve pot iz Begunj – z desne pot iz Hudega grabna in Zadnje vasi – naprej kot zgoraj (3) ... viš. razlika 994 m, lahka označena pot, 3 h.

    5. Iz vasice Lajb v Šentanski dolini (770 m). Dostop: do Podljubelja – smer kamp – naravnost. Mimo kmeta Potočnika na Preval (1311 m) (sem tudi po Bornovi poti z Ljubelja) – po SPP proti J – vrh Čisovec (1418 m) – Ukanov štruc po meliščih navzdol na sedlo Vrh Luž (1202 m) – pod zaraščeno Sivoro (1317 m) na Podgorsko planino in z nje mimo koče na vrh., ... viš. razlika 864 m m, lahka označena pot, 4 h 30 min.

Zajemi vsak dan

Brez spoštovanja staršev si odrežemo lastne korenine. In brez spoštovanja staršev ni samospoštovanja.

(Anselm Grün)
Torek, 19. Marec 2024

Ali ste vedeli ...

  • ... da Dobrča zaradi zgradbe tal spada v Kamniško-Savinjske Alpe, ker pa se s S pobočjem navezuje s sedlom Prevali na Begunjščico,jo zato vodniki prištevajo pod Karavanke.
  • ... da pomolu (na Kresu), na katerem stoji koča na Dobrči pravijo tudi 'balkon Gorenjske', ker lahko od tam kot na dlani vidimo Bled, Jelovico, Pokljuko in Julijce ...
  • ... da J in V od vrha Dobrče ležita dve veliki planini: Lešanska in Bistriška planina, do katerih pripeljejo tudi gorske ceste, zaprte za promet.
  • ... da je Bistriška planina (1050 m)zelo pogost cilj Tržičanov in prebivalcev okoliških krajev (1 ura hoda po široki makadamski cesti).
  • ... da je gora primerna za lažje planinarjenje, gorsko kolesarjenje in pozimi tudi turno smučanje in sankanje.
  • ... da je na SV pobočju Dobrče zanimiv Tominčev slap (730 m), ki je najlažje dosegljiv iz Šentanske doline.
  • ... se z vrha Dobrče odpre čudovit razgled na Karavanke in Kamniške Alpe, izpred koče na Dobrči pa lahko uživate v pogledu na Bled, Jelovico, Pokljuko in Julijske Alpe.
  • ... da je klopco na razgledišču med Breško goro in Dobrčo dal postaviti naš znani Igralec Polde Bibič, ki je rad obiskoval Dobrčo.
  • ... da so na vzpetini Vaško (1046 m) našli ostanke prazgodovinske in antične naselbine.
  • ... da je razgled s Šentanskega vrha nekaj posebnega: pred vami je kranjska kotlina z Ljubljano za Sorškim poljem, na S kraljuje Triglav, v neposredni bližini sta Stol in Begunjščica. Na severu je Veliki vrh, kjer se preko Kladiva, Košutnikovega turna do Tolste Košute končuje greben. Na vzhodu se dviga Mrzla gora in desno od nje Kočna, nato pa je tu že Storžič.
Na vrh