• Škrlatica

    Škrlatica

    Škrlatica je najvišji vrh gorskega masiva med dolinama Velika Pišnica in Vrata in druga najvišja gora v Sloveniji. Najlepši pogled na njeno strmo S steno, ki pada v krnico Velika Dnina (19oo m) je s poti na Vršič (SZ).

    Preberi več
  • Vogel

    Vogel

    Leži v vencu Sp. Bohinjskih gora in nanj se lahko povzpnemo tako s primorske kot tudi z bohinjske strani. Na S strani je visokogorsko smučišče, vendar je tudi poleti zelo obiskan. Nad Bohinjsko kotlino (Na Rjavo skalo - 1535 m visoko) obiskovalce pripelje tudi gondola..

    Preberi več
  • Mangart

    Mangart

    Mangart je ena najveličastnejših gora v Julijskih Alpah (četrta najvišja, za Triglavom, Montažem in Škrlatico). Celotno mangartsko pogorje tvori naravno pregrado med dolino Koritnice na J in Mangartsko dolino na S, ki leži že v Italiji.

    Preberi več
  • Veliki Draški vrh

    Veliki Draški vrh

    Veliki Draški vrh se strmo dviga nad dolino Krme v grebenu V od Tosca, z mogočno S steno, ki jo plezalci zelo cenijo, v Bohinjsko dolino pa kaže svojo značilno piramidasto obliko.  Nenavadno je, da nanj ni speljana nobena označena pot, čeprav gre prav mimo njega vsem dobro znana ‘triglavska magistrala’, vendar je malo takih, ki ga opazijo in vedo, da je z J strani lahko dostopen in ima tudi za poletne popotnike ‘lepo besedo’. ...

    Preberi več
  • Stol

    Stol

    Stol s svojo široko kopasto in s številnimi dolgimi žlebovi razbrazdano podobo ponuja zelo dovršeno gorsko kuliso blejski kotlini in gorenjski deželi, nad katero kraljuje.

    Preberi več
  • Čemšeniška planina

    Čemšeniška planina

    Masivni hrbet Čemšeniške planine se začenja V od Trojan in se od Z proti V razteza vse do Vrhov (nad Čebinami). S svojo lego in višino je meja med Savinjsko dolino in Zasavjem, vendar jo na Savinjski strani navadno imenujejo Velika planina.

    Preberi več
  • Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (domačini mu pravijo Stu) - Kobariški, da se razlikuje od tistega v Karavankah - je najvišji vrh razpotegnjenega pogorja med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.

    Preberi več
  • Begunjščica

    Begunjščica

    Begunjščica je skoraj deset km dolgo pogorje v Karavankah, ki se razteza od Stola na Z do Šentanske doline na V. Ima več vrhov, najvišji je v sredini Veliki vrh, na V je Begunjska Vrtača (1997 m).

    Preberi več
  • Skuta

    Skuta

    Skuta je po višini tretja najvišja gora v Kamniških Alpah (za Grintovcem in Kočno), in je zaradi drznih oblik, vitkosti in predvsem veličastnega razgleda, ki ga ponuja, in pogledov v globino, po mnenju mnogih najlepša gora celotnega gorstva.

    Preberi več
  • Pršivec

    Pršivec

    Pršivec je gora, ki se strmo in visoko vzpenja iznad S obale Bohinjskega jezera, se ponosno ogleduje v njem in zakriva pogled proti višjim vrhovom s Triglavom na čelu.

    Preberi več
  • Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica je vrh na Pivškem - med Postojno in Pivko, na levi strani - kot ogromna kopica sena ali ‘lonica’, kot jim pravijo domačini ... se ponosno vzpenja nad Pivškim podoljem – zadnja leta spet s cerkvijo na vrhu. Z vrga je čudovit razgled na Postojnsko kotlino in po širnem Pivškem podolju – vse tja do morja ... pa na okoliške vrhove: Vremščico, Nanos, na slemena Javornikov, Snežnik, Učko ... Julijce, Dolomite ...

    Preberi več
  • Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik je razgledni vrh na pobočju med dolino Male Pišnice in Planice in je nepogrešljiva kulisa planiške skakalne arene ... SV vrh gore predstavlja Vitranc, ki pa se je s svojimi smučarskimi progami zelo uveljavil v svetu alpskega smučanja.

    Preberi več
  • Vrtača

    Vrtača

    Vrtača je vzhodna soseda Stola, drugi najvišji vrh v Karavankah, imenujejo jo tudi Visoka Vrtača; med domačini na južni strani (Žirovnica, Bégunje) je znana kot Nemški vrh.

    Preberi več
  • Dobrča

    Dobrča

    Dobrča je gora, ki se med Tržičem in Begunjami na Gorenjskem strmo dviga iz gorenjske ravnine. Zemljepisno je to najjužnejši odrastek Stola (Karavanke), čeprav geološko spada v Kamniške Alpe.

    Preberi več
  • Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst se dvigata vsaka na svojem koncu grebena Spodnjih Bohinjskih gora, nad Bohinjsko Bistrico na bohinjski in Stržiščem na primorski strani.

    Preberi več
  • Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    V pogorju "skupine Krvavca", v predgorju Grintovcev, na grebenu, kjer se vrstijo vrhovi Krvavec (1853 m), Veliki Zvoh (1971 m) in Vrh Korena (1999 m), ki je najvišji vrh, ki ni dvatisočak.

    Preberi več
  • Visoka Ponca

    Visoka Ponca

    Visoka Ponca (it. Ponza Grande) je gora v Julijskih Alpah, na meji med Italijo in Slovenijo. Njena mogočna skalnata podoba na S zaključuje greben med Planico in Mangartsko dolino.

    Preberi več
  • Košutica

    Košutica

    Košutica (ali Ljubeljska Baba) je gora vzhodno od Ljubelja, na meji z Avstrijo. Od glavnega grebena Karavank je odmaknjena nekoliko proti SZ – od grebena Košute (Veliki vrh – 2088 m) jo na V loči Hajnževo sedlo (1701 m), na Z pa od Palca in Vrtače prelaz Ljubelj (1369 m).

    Preberi več
  • Jalovec

    Jalovec

    Jalovec je šesta najvišja gora v Sloveniji. Z vrha, ki se strmo spušča proti trem alpskim dolinam (Loška Koritnica, Tamar in Zadnja Trenta), je lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp..

    Preberi več
  • Uršlja gora

    Uršlja gora

    Uršlja gora je razgledna gora, visok skalni osamelec na skrajnem V robu Karavank, med Mežiško in Mislinjsko dolino. Zaradi neporaščenega vrha se je gora sprva imenovala Plešivec, od postavitve cerkve sv. Uršule leta 1602 pa Uršlja gora.

    Preberi več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
 

Misli Lojzeta Kozarja

Lojze Kozar (* 11. november 1910, Martinje; † 29. april 1999, Odranci)

 

- Vse nas je izoblikovalo trpljenje, zato ima vsako trpljenje velik smisel. Bili smo nezaupljivi drug do drugega, ker se nismo poznali. Taki smo včasih tudi do Boga; premalo ga poznamo, zato imamo o njem napačno podobo.

- Božje odločitve bomo razumeli šele v onstranstvu. Zaupati moramo Bogu tudi tedaj, ko njegovih odločitev ne razumemo, hoditi za njim tudi takrat, ko so njegove poti strme, polne bridkosti in do kraja nerazumljive. Vse izvira in vse se vrača k istemu osnovnemu spoznanju: Bog je ljubezen, zato nam ne more hoteti nič resnično hudega.

- Čim več let sem na svetu, bolj se mi zdi, da imamo reveži boljše, občutljivejše srce kakor bogati in mogočni. Če je to res, potem smo kljub vsemu mi srečnejši od onih.

- Božje kraljestvo je že tukaj na zemlji. To je področje, kjer vlada Bog, to je pravičnost, ki se med ljudmi utrjuje in jih med seboj povezuje.

- Muslimani se morajo, preden vstopijo v mošejo, v svoj molitveni prostor, obredno umiti. Nas kristjane je enkrat za vselej umila krstna voda.

- Resnična ljubezen pravi: natanko te poznam in vem, v čem si negotov in prav v tistem te hočem podpirati, zato sem ti blizu.

- Jezus ljubi človeka tudi zaradi svoje Matere Marije, zato se v svoji grešnosti tako radi zatekamo k Mariji.

- Nisem še vedel, da lepo in z veseljem sprejeti pomeni včasih prav toliko kakor darovati.

- Priznanje sebi, da marsikaj ni bilo prav, je obenem priznanje Bogu in obtožba samega sebe. Obtožba pa je že obžalovanje in če je obžalovanje resnično, je to isto kot spreobrnjenje.

- Jezus ljubi človeka tudi zaradi svoje Matere Marije, tega čudežnega belega cveta med grešnim trnjem, zato se v svoji grešnosti tako radi zatekamo k Mariji.

- Križ je znamenje odrešenja, znamenje kristjana, pa tudi znamenje trpljenja. To zadnje znamenje nam je sicer najmanj ljubo, vendar nam je v dobro, saj božja ljubezen tudi največje trpljenje lahko spremeni v blagoslov.

- Z besedo se drugim dajemo, se drugemu odpremo, z njimi izrazimo svoj odnos do tistega, s katerim ali o katerem govorimo, z njimi delimo z bližnjimi svoje radosti, svoje vzhičenje, ali pa z njimi bližnjemu nalagamo del svojega bremena in svoje žalosti.

- Kdor služi, v resnici vlada. Kdor pa samo vlada, je v resnici suženj... Sam sebi suženj. Sam svoj malik.

- Bog lahko tudi največjo hudobijo presuče nekomu v korist. Trdno verujem, da Bog to neprestano dela. Čim trdneje bomo o tem prepričani, tem lažji bo naš križev pot.

- Čudno pa je to: čim bolj ga imam rada, tem več trpim, ker se bojim zanj. In čim bolj trpim, tem raje ga imam. Ljubezen izziva trpljenje, trpljenje krepi ljubezen.

- Pokrižanje z blagoslovljeno vodo poleg spomina na krst izraža tudi željo, da bi stopili pred Gospoda čisti, brez kakršnega koli zla v svojem srcu.

- Če bi se kdaj poglobil v to, kakšna vrednota je Bog, kakšna brezmejna ljubezen in dobrohotnost, ti srce ne bi dalo, da bi se odvrnil od njega.

- Vsi ljudje ne bodo nikoli enaki, saj nimajo vsi enakih sposobnosti. Pa čeprav bi jih imeli, jih ne bi vsi v enaki meri razvili.

- Poznam pametne in nore ljudi. Ljudi, ki si dajo kaj dopovedati, in ljudi, ki jih prigovarjanje v njihovi neumnosti še spodbuja.

- Če Boga v resnici ljubimo, ne moremo drugače, kakor da smo ob njem vzhičeni, polni občudovanja.

- S pokrižanjem so naše roke razpete v vodoravni smeri, razširjene v bratski objem vseh ljudi, zlasti najbližjih, pa ne samo ljudi, ampak vsega božjega sveta.

- Najprej moli. Moli, da bi znal biti majhen, ves preprost in do kraja iskren. Da bi se takega majhnega najprej vzljubil sam ... potem se pa tak ves dal Njemu, ki edini zna učinkovito zdraviti naš napuh in samoveličanje

- Kako zvonovi pojejo, je nekoliko odvisno od zvonarja ali pritrkovalca, še bolj pa od našega razpoloženja: zvonovi pozvanjajo predvsem tako, kakor jih slišimo - z veselim ali bolečim srcem.

- Naš dar (pri maši) je zunanje znamenje naše notranje pripravljenosti, da Bogu darujemo sami sebe - da se darujemo njemu, ki je naš in smo mi njegovi.

- Ni stvari, ki bi nam mogla biti vse, razen Boga. Če Boga res poznamo, če nam je res najdražji, je sicer zelo hudo, če drugo najdražje izgubimo, obupamo pa vendarle ne.

- Trpljenje je lahko tudi dar, dar božje ljubezni, da te bo trpljenje poplemenitilo, da ne boš v svojem življenju nikomur storil nobene krivice, vsaj vede ne.

zbira Marko Čuk

Zajemi vsak dan

V prihodnost moremo gledati le, če stojimo na trdnih tleh in se zavedamo svojih korenin, narodne kulture, krščanstva in bogatega ljudskega izročila.

(Alojzij Šuštar)
Sobota, 27. April 2024
Na vrh