LETA 46 pred Kr. JE GAJ JULIJ CEZAR

DAL PREUREDITI RIMSKI KOLEDAR

Naš koledar je urejen po vzoru rimskega koledarja, ki ga je leta 46 pred Kr. izdelal grški matematik in astronom Sosigen po naroči­lu takratnega vladarja Julija Cezarja in se zato imenuje julijan­ski. Prvotni rimski koledar iz 7. stol. pred Kr. je imel 10 mese­cev s 304 dnevi v letu, ki se je pričenjalo z marcem. Kasneje so dodali še meseca januar in februar, ki pa sta prišla na konec. Vsaka štiri leta so duhovniki v koledar samovoljno vstavili doda­ten mesec, kar je povzročalo veliko zmedo. Tej je hotel napraviti konec Julij Cezar. Sosigen mu je nasvetoval, naj za osnovo leta vzame 365 dni in 1/4, vsako navadno leto naj ima 365 dni, vsako četrto leto pa naj bo prestopno s 366 dnevi. Takrat so tudi dolo­čili število dni posameznih mesecev, ki velja še danes: 7 mesecev (januar, marec, maj, julij, avgust, oktober, december) po 31 dni, 4 meseci (april, junij, september, november) po 30 in februar z 28 dnevi v navadnem oziroma 29 v prestopnem letu. Za začetek nove­ga leta je določil januar. Po Juliju Cezarju je dobil ime sam ko­ledar pa tudi sedmi (prej peti) mesec - julij. Ko so duhovniki spet naredili zmedo, je leta 8 pred Kr. koledar nekoliko popravil cesar Avgust in v spomin na to se po njem imenuje osmi mesec ­avgust.

... več o zgodovini koledarja: priloga, v: Ognjišče (2001) 1

LETA 1792 ROJEN GIOACCHINO ANTONIO ROSSINI

ITALIJANSKI OPERNI SKLADATELJ († 1868)

V mladosti mestni trobentač, pel je tudi v cerkvenem zboru, da bi kaj zaslužil, študiral v Lugu in nato v Bologni, leta 1806 so ga sprejeli tudi na Accademio filharmonico. Z osemnajstimi leti je v Benetkah izvedel svojo prvo opero, v naslednjih petih letih je napisal šestnajst oper. Pri dvajsetih je z opero Pietra del paragone osvojil milansko Scalo, partituro za njegovo najbolj slavno operno delo "Seviljski brivec" naj bi napisal v trinajstih dni. Po poroki je deloval v Parizu, kjer je vrhunec ustvarjanja pomenila opera Viljam Tell, ki je tudi njegova zadnja (1919), saj se je sedemintrideset let star odločil, da ne bo več pisal oper...

LETA 1836 ROJEN JOŽEF SCHWEGEL

DIPLOMAT, GOSPODARSTVENIK, PISATELJ IN PESNIK (†1914)

Rodil se je v kmečki družini v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Po osnovni šoli je šel na gimnazijo v Ljubljano, kjer je maturiral. Leta 1859 je na Dunaju končal orientalsko akademijo in dobil diplomatsko službo avstrijskega cesarstva. Najprej je služboval v Egiptu, kjer je leta 1869 postal konzul v Aleksandriji, pripravil je tudi obisk cesarja Franca Jožefa v Egiptu ob otvoritvi Sueškega prekopa. Zaradi teh zaslug je leta 1870 postal vitez in čez pet let še baron. V tem času (1873) je vodil orientalski oddelek na svetovni razstavi na Dunaju in iz njega ustanovil orientalski muzej, leta 1908 pa je ustanovil Visoko šolo za svetovno trgovino. Bil je cenjen gospodarstvenik, vodil je več velikih denarnih zavodov na Dunaju in Budimpešti, organiziral zbiranje pomoči ob potresu v Ljubljani (1895), posredoval je , da so zgradili dolenjsko, kamniško in tržiško železniško progo, pomagal pri načrtovanju bohinjske. Že leta 1898 je razmišljal o slovenski univerzi (v kranjskem deželnem zboru). Zaradi številnih zaslug in ljubezni do dežele Kranjske je postal častni meščan Ljubljane ter več mest in trgov na Kranjskem. V oporoki je zapustil 1 milijon zlatih kron za kulturne namene v deželi, a to zaradi prve svetovne vojne ni bilo uresničeno.

LETA 1952 UMRL PETER LOBODA

KIPAR (*1894)

Rojen v Domžalah, po študiju na srednji tehnični v Ljubljani je nadaljeval na akademiji v Zagrebu, specializacijo kiparstva pa je leta 1927 opravil pri Ivanu Meštroviću, ko je dve leti delal v njegovem ateljeju. Ustvarjal je predvsem portrete (prestolonaslednika Petra) in nagrobne spomenike (mati z otrokom, Madona), sodeloval tudi pri spomeniku Franceta Prešerna v Kranju. Uvrščajo ga med vodilne iskalce novega kiparskega izraza v tridesetih letih prejšnjega stoletja na Slovenskem.

LETA 2000 UMRLA NADA KRAIGHER

PRIPOVEDNICA, KI JO ZANIMA DUHOVNOST VZHODA IN ZAHODA (*1911)

Slovenska pisateljica Nada Kraigher se je uveljavila kot pripovednica in izpod njenega peresa imamo kar precej knjig. Zanimali so jo tudi tuji svetovi, zlasti indijski, ki ga opisuje v kratkem romanu Jaja veva. V njem med drugim piše: "Vzhod: posameznik, ki raziskuje naravo v sebi in se ob razmišljanju duševno razvija ... Zahod: posameznik, ki raziskuje naravo izven sebe in ob razmišljanju razvija materialni svet, lastni razvoj pa zanemarja."

pripravlja Marko Čuk

priloga

Na božjo pot na goro žalostno

moj pogled

Alenka Rebula

gost meseca

Arhitekt dr. Jože Kušar

Preberite več: Marec 2013

priloga

Na božjo pot na goro žalostno

moj pogled

Alenka Rebula

gost meseca

Arhitekt dr. Jože Kušar

Preberite več: Marec 2013

Pavla in Darinka Bajec nista kakršnikoli devetdesetletnici, ampak sta rodni sestri, ki sta si izbrali redovniški poklic, sestri pa sta tudi v umetniškem ustvarjanju. V samostanu šolskih sester v Radovljici, kjer sta preživeli lep del svojega redovnega življenja, je bila decembra 2012 odprta razstava njunih umetniških del. Kakor sta različni po značaju, tako sta različni tudi po svojih delih. S. Darinka se je izšolala za oblikovanje keramike, zlasti krožnikov, in za svoje delo požela tudi nekaj nagrad. S. Pavla pa je znana kot izdelovalka keramičnih jaslic, risanju tihožitij in kopiranju znamenitih umetniških del. Obe sta prispevali veliko načrtov za mašne plašče in druga bogoslužna oblačila, ki jih je izdelala znamenita vezilnica šolskih sester v Radovljici.

O sestrah, ki svoja visoka leta ustvarjalno preživljata na svojem domu v Skriljah v župniji Kamnje na Vipavskem, je TV Slovenija posnela tudi film.

Seveda gre za evropsko nogometno prvenstvo duhovnikov. To, že šesto prvenstvo, bo potekalo od ponedeljka, 25. februarja do petka, 1. marca 2013 v Celju. Udeležilo se ga bo 11 ali 12 ekip (130 – 140 duhovnikov). Dnevi prvenstva niso samo dnevi tekmovalnosti, ampak predvsem dnevi bratskega druženja ter športnega užitka, poleg tega pa tudi spoznavanja krajevne Cerkve ter države gostiteljice.

Vsako leto tekmovanje pripravlja moštvo iz ene države, letos ga pripravljajo slovenski duhovniki. Nekateri naši duhovniki se že več kot 27 let zbirajo v športnem društvu Pax (mir). Ob raznih športnih ter družabnih prireditvah ohranjajo telesno kondicijo ter utrjujejo duhovniško povezanost. Društvo je prostovoljno in nepridobitno združenje katoliških duhovnikov, redovnikov, diakonov ter bogoslovcev, ki se ukvarja s športno-rekreacijskimi ter izobraževalnimi dejavnostmi. Uradno šteje okrog 20 članov.

Odlična priprava na evropsko prvenstvo duhovnikov v dvoranskem nogometu je bila tudi nogometna tekma v Novi Gorici. Duhovniška ekipa Pax se je pomerila s policisti in člani vodstva ter strokovnega štaba novogoriškega nogometnega prvoligaša.

Različice: Osvald, Osvald Vilibald, Oswald, Ozvald, Ožbald, Ožbald Ludvik, Ažbe, Ožbe, Ožbej, Ožbi, Ožbold, Ožbolt.

God:
• 29. februar
• 5. avgust

Ime Ožbalt, ki je značilno predvsem za Koroško, izhaja iz nemškega imena Oswald. To razlagajo kot zloženko iz anglosaksonskega ös 'Bog' in waltan 'vladati'. Sestavino ös v prvem delu imajo še naslednja nemška zložena imena: Osmund, Osmar, Oswin, Ansgar, Anshelm, Ansbert, Osbert. Z besedo ös so sorodni tudi Azi »v nordijskem bajeslovju božanska bitja, ki povzročajo spremembe v naravi in odločajo o človeški usodi«.

Ime Ožbalt je v obliki Osvald izpričano v 9. stoletju. V 2. knjigi GZS je okrog leta 860 omenjen Oswaldus, pokrajinski škof med Slovenci; v 5. knjigi GZS leta 1242 Oswaldus iz Momjana v Istri ...

Na današnji dan se spominjamo sv. Osvalda, ki je bil škof v mestu Worcester v Angliji in nazadnje nadškof v Yorku († 992). Bolj čaščen je pri nas drugi Osvald (Ožbalt ali Ožbolt), angleški kralj iz prve polovice 7. stoletja. V izgnanstvu na Škotskem se je pokristjanil. Po vrnitvi na prestol se je zavzemal za širjenje krščanstva in padel v boju s poganskimi Mercijevci (god 5. avgusta).

V Sloveniji je 22 cerkva sv. Ožbalta. Po cerkvah so poimenovana naselja Sv. Ožbolt, Šentožbolt, Sv. Ožbalt. V Sv. Ožbaltu v občini Radlje ob Dravi je cerkev sv. Ožbalta, ki se prvič omenja leta 1372. Ta kraj pa je znan po leta 1960 zgrajeni hidrocentrali Ožbalt.

Sv. Ožbalt je veljal za zavetnika v morskih nevarnostih, za zavetnika so ga imeli tudi savinjski splavarji, priporočali pa so mu letino, živino in vreme. To kažeta tudi naslednja vremenska pregovora: Če o sv. Ožboltu dežuje, še dolgo ni lepega vremena. Jakobova ajda in Ožboltova repa je malokdaj lepa.

Po Ožboltu se imenuje Ožboltov sejem 5. avgusta na Ptuju.

Roman je med najpogostejšimi moškimi imeni na 52. mestu. Tako je bilo leta 2016 poimenovanih 5.177 (1971: 4.881; 1994: 6.034; 2006: 5.563 - 45. mesto) oseb. Precej redki sta bile njegovi različici Romano (36) in Romi (12). Ženska oblika imena Roman je Romana (2016: 2.759 - 100. mesto: 2006: 2.878 - 92. mesto, 1971: 1.975; 1994: 3.003) z redkejšimi različicami Romanca (126), Romi (21), Romina (172).

God:
• 16. januar
• 28. februar
• 1. maj
• 1. junij
• 9. avgust
• 1. oktober
• 23. oktober
• 18. november
• 24. november

Romana:

• 23. februar
• 3. oktober

Ime Roman izhaja iz latinskega imena Romanus. To izhaja iz latinskega romanus v pomenu 'rimski, Rimljan', tj. državljan najbolj mogočnega cesarstva starega veka. Z mestom Rim je povezan tudi izvor imena Romeo, ki ga razlagajo iz srednjeveško latinskega romaeus 'romar, ki je šel v Rim'. Italijanska oblika imena Roman je Romano. To je prišlo v modo okrog leta 1870 in v dobi fašizma.

Roman je ime mnogih svetnikov (več kot 20), ki pa niso bili iz Rima, ampak z Vzhoda in iz Galije. V koledarju je 28. februarja Roman, opat, ki je umrl leta 464. Znan je tudi sv. Roman, sin kijevskega kneza Vladimira, začetnika ruske države (v koledarju 2. maja).

Roman Romanov je bil psevdonim slovenskega pisatelja Milana Puglja. Romanov pa se je imenovala ruska vladarska rodbina od 1613 do 1917.

Med imeni v Sloveniji je ime Gabrijel na 225. mestu. S tem imenom je bilo konec leta 2013 poimenovanih 605 oseb. Njegova pisna različica Gabriel je precej manj pogosta (283 oseb, 365. mesto), nekoliko bolj pogosta možna različica Gaber (373; 311. mesto), manj pogosti Jelko (51) in Gabor (5). Ženska oblika imena Gabrijel je Gabrijela (2110; 115. mesto) s pisno različico Gabriela (431; 293. mesto) in možnima skrajšanima oblikama Jela (273; 340. mesto) in Jelka (2623; 104. mesto).

God:
• 26. januar
• 27. februar
• 29. september
• 19. oktober

Gabrijel je svetopisemsko ime in izhaja iz hebrejskega imena Gabriél z nekdanjim pomenom 'božji mož, božji junak'. Ime Gaber je lahko nastalo tudi iz drevesnega poimenovanja gáber, ki je zelo produktivno v naselbinskih imenih, iz katerih so nastali tudi priimki, kot so Gaber, Gaberšček, Gaberšek, Gabršček, Gaberšnik, Gabrišček, Gabrovec, Gabrovšek.

Iz imena Gabrijel in njegovih oblik so nastali priimki Gabriel, Gabrijel, Gabrijelič, Gabrijelčič, Gabor, Gabrič, Gabric, Gabruč, Gabrijan, Gabrian, Gabrc, Gaberc, Gabrenja, Gabron.

Gabrijel je eden izmed nadangelov (v koledarju skupaj z Mihaelom in Rafaelom 29. septembra). V koledarju je 27. februarja še Gabrijel Žalostne matere Božje, redovnik († 1862); 26. januarja sv. Gabrijel, duhovnik in opat v Jeruzalemu († ok. 490); 19. oktobra goduje kanadski mučenec Gabrijel Lalemant († 1649) . Nadangel Gabrijel velja za zavetnika radia in vseh sredstev javnega obveščanja. V Sloveniji sta dve cerkvi sv. Gabrijela.