Med najpogostejšimi ženskimi imeni je ime Neža na 51. mestu. Leta 2016 je bilo z imenom Neža poimenovanih 5.148 (1971: 5764; 1994: 3895; 2006: 4.032) ženskih oseb. Precej manj pogoste so bile različice Agnes (2016: 70; 2006: 74 oseb), Agnesa (2016: 42; 2006: 15), Agneš (5), Agneta (5), Agneza (2016: 36; 2006: 50), Agna (5), Agica (64), Nežica (12), Nežika (2016: 123; 2006: 130), Nežka (2016: 319; 2006: 330 - 317. mesto), pogostejša pa Janja (2016: 4.992; 2006: 5.022, 58. mesto), manj pogosta pa Ines (2016: 2.317; 2006: 2206) z različicama Ina (2016: 394; 2006: 251) in Inesa (15).

God:
• 15. januar
• 21. januar
• 2. marec
• 20. april
• 13. maj
• 19. november
• 24. november

Ime Neža izhaja iz latinskega imena Agnes, in sicer po izpustu prvega zloga prek oblike *Agneža. Latinsko ime Agnes razlagajo iz grškega hagnē´ v pomenu 'čista, nedolžna' ali iz latinskega agnus 'jagne', ki ima pri kristjanih simboličen pomen.

Latinsko obliko imena še danes izkazuje oblika Agnes, nadaljnje stopnje slovenjenja pa oblike Agnesa, Agneza in Agneš. Različice Nežica, Nežika in Nežka so tvorjenke na  ica,  ika in  ka iz imena Neža. Ime Ines je španska oblika imena Agnes. Ime Janja je nastalo iz latinskega Agnes prek oblike *Jagna.

Iz imena Neža je s priponskim obrazilom  ič tvorjen priimek Nežič s prvotnim pomenom 'sin Neže'. V starih listinah pa je zapisan tudi priimek Agnezič (gl. Urbar loškega gospostva 1501: Jerne Agnesitz, kmet v Dolenčicah), ki pa se do danes ni ohranil.

Agnes, tj. slovensko Neža, je ime trem svetnicam. V koledarju sta 2. marca Neža Češka ali Neža Praška, 20. aprila pa sv. Neža Montepulčanska. Najbolj znana pa je sv. Neža, devica in mučenka v času rimskega cesarja Dioklecijana (god 21. januarja). Med drugim jo upodabljajo z jagnjetom v naročju. Je zavetnica deviške čistosti, tudi zavetnica vrtnarjev. Na Slovenskem je sv. Neža postala zavetnica ovac, pastirjev in ovčarjev. Kmetje so Neži zaupali tudi kure, kar kaže pregovor Sveta Neža kuram rit odveže.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Boštjan na 20. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2010 s tem imenom poimenovanih 10014 (1994: 10073; 1971: 1525) oseb. Različice: Sebastjan (2010: 2066; 1994: 1759; 1971: 81), Sebastian (2010: 261), Sebastijan (2010: 1110; 1994: 1044; 1971: 82).

God:
• 20. januar

Ime Boštjan je skrajšana oblika imena Sebastjan. Ime Sebastjan z različicama Sebastian in Sebastijan izhaja iz latinskega imena Sebastianus. To je s priponskim obrazilom -anus izpeljano iz grškega imena Sebastós, ki ga razlagajo iz grške besede sebastós 'častitljiv, vzvišen, svetniški, cesarski'. Grško ime Sebastos je prevod latinskega imena Augustus, ki si ga je kot prvi nadel rimski cesar Gaius Julius Caesar Octavianus. Sebasté ali Sebastéa se je v antiki imenovalo več mest, posvečenih cesarju Avgustu. Sebastjani so prvotno pomenili prebivalce teh mest.

Boštjan je ime več svetnikov. Dne 20. januarja je v koledarju najbolj znan med njimi Boštjan (Sebastjan), rimski mučenec, ki je umrl v 4. stoletju. Sveti Boštjan je veljal po vsej Evropi kot zavetnik zoper kugo in kot pomočnik v bolečinah. V Sloveniji je šest cerkva sv. Boštjana. Po cerkvi sv. Boštjana se imenujeta naselbini Sv. Boštjan pri Dravogradu in Sv. Sebastijan pri Črnomlju, prav tako zaselek vasi Pečarovci Sebeščan v občini Murska Sobota. Skupaj s sv. Boštjanom je v koledarju sv. Fabijan, papež in Boštjanov sodobnik. Med drugim je načrtno preuredil krščanska grobišča v katakombah. V njih je pokopan tudi sv. Boštjan, zato se del katakomb imenuje po njem Katakombe sv. Boštjana. Iz rimske stolnice sv. Sebastijana nad njimi vodijo stopnice do njegovega groba.

Na Boštjanovo 20. januarja je bil nekdaj na Notranjskem ljudski pravni rok, ko so se selili sezonski delavci. O tem govori tudi pregovor: Sveta Neža punkelj veže, / Svet Boštjan ga pa nese stran. Boštjan in Fabijan pa skupaj oznanjata ljudem konec zime: Sv. Fabijan in Boštjan sok v drevje poženeta.

Marjeta je med najpogostejšimi ženskimi imeni v Sloveniji na 44. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS se je leta 2006 tako poimenovanih 5.689ꜜ (2006: 6.252) oseb. Med temi jih je največ iz obdobja do leta 1980, od takrat naprej pa je zanimanje za to ime začelo precej upadati. Med različicami imena Marjeta so statistično bolj ali manj opazne Margareta (2016: 687ꜜ; 2006: 813 - 202. mesto), Margarita (40), Margita (85), Margit (2016: 80; 2006: 113), Greta (2016: 373; 2006: 366), Marijeta (30), Marjetica (2016: 347; 2006: 369), Meta (2016: 948ꜛ; 2006: 741), Marjetka (2016: 1.880; 2006: 1.933 - 130. mesto) in Metka (2016: 3.799 – 70. mesto; 2006: 3.830 - 70. mesto). V južnoslovanskih jezikih imenu Marjeta pomensko ustreza ime Biserka (782). Drugo ime zanjo je Marina (iz lat. ‘morski’), ki je bilo tudi pri nas do leta 1990 med sto najbolj pogostnimi ženskimi imeni, danes pa zanimanje upada (1.848) Ime ima več oblik: Mara (762), Marinka (1.710), Marinela (68), Rina (88ꜛ). Moška oblika imena Marina je Marin (151) z različicama Marino (390) …

God:

Marjeta:

• 12. januar
• 22. februar
• 25. marec
• 22. maj
• 20. julij
• 5. avgust
• 2. september
• 16. oktober
• 16. november
• 23. november

Margareta:

• 18. januar
• 16. maj
• 25. oktober

Ime Marjeta je nastalo verjetno prek oblike Margeta iz imena Margareta. To izhaja iz latinskega Margarita oziroma grškega Margarítēs in se povezuje z grško besedo margarítēs 'biser'. V južnoslovanskih jezikih imenu Marjeta pomensko ustreza ime Biserka.

Marjeta je ime okrog 20 svetnic. Pri nas najbolj znana je Marjeta Antiohijska, mučenka v Antiohiji v 3. stoletju. Je med 14 pomočniki v sili in vélika mučenka. Skupaj s sv. Barbaro in sv. Katarino jo imenujejo "tri sveta dekleta". Najbolj pogosto jo upodabljajo z zmajem, ki ga je po legendi premagala s križem (god 20. julija). Marjete lahko godujejo tudi 18. 1., 16. 5., 16. 10., 16. 11. … Marine so imele pred preureditvijo koledarja v LS dve svetnici 18. 6. in 17. 7., vendar sta ukinjeni, zato lahko godujejo pri sv. Marinu – v LS so štirje svetniki s imenom Marin: 3. 3., 8. 8., 15. 12., najbolj znan pa je Marin Sanmarinski, diakon (4. 9.), po katerem je poimenovana državica San Marino.

V Sloveniji je 51 cerkva sv. Marjete. Po njih so poimenovana naselja Sv. Marjeta, Šmarata, Šmarjeta, Šmarjetna Gora. Po Marjeti je dobila ime cvetlica marjetica, marjetka, marjeta. Marjeta z različicami je tudi v pregovorih in ljudski pesmi.

Ime Anton je med moškimi imeni na 4. mestu. Tako se je leta 2016 imenovalo 18.246 moških oseb (2004: 24.711 - 3. mesto). Ima številne različice: Ante (2016: 202; 2004: 236), Anto (2016: 255; 2004: 245), Antonij (manj kot 5), Antonijo (24), Antonio (2016: 200ꜛ; 2004: 110), Antun (2016: 416ꜜ; 2004: 485), Nino (2016: 906ꜛ; 2004: 658), Tonček (2016: 213ꜜ; 2004: 235), Tonči (14), Tone (2016: 693ꜛ; 2004: 515), Toni (2016: 556ꜛ; 2004: 434) itd. Ženska oblika imena Anton je Antonija (2016: 5.467ꜜꜜ - 48. mesto; 2004: 8.002 - 25. mesto), ki ima različice Antonela (2016: 32; 2004: 25), Antonia (38), Antonina (18), Nina (2016: 10.219ꜛ - 7. mesto; 2004: 8.887 - 16. mesto), Tončka (2016: 328; 2004: 365), Tonica (8), Tonija (10), Tonja (2016: 119; 2004: 87), Tonka (2016: 65; 2004: 54) itd.

God:
• 12. januar
• 17. januar
• 19. januar
• 12. februar
• 10. april
• 24. april
• 7.maj
• 7. junij
• 13. junij
• 5. julij
• 10. julij
• 20. september
• 23. september
• 24. september
• 28. september
• 30. september
• 24. oktober
• 7. november
• 28. december

Ime Anton izhaja iz latinskega imena Antonius. To je rimsko rodovno ime, ki je sorodno z rimskimi imeni Antenius, Antilius, Antius, Antula (žensko ime). Vsa ta imena naj bi izhajala iz domnevnega imena *Anto, ki je verjetno etruščanskega izvora in neugotovljivega pomena. Antonius se je imenovala rimska rodbina; iz nje sta npr. Mark Antonij, slaven rimski govornik, ki je živel od leta 143 do 87 pred n. št., in Mark Antonij, vnuk prejšnjega, sorodnik in ljubljenec Julija Cezarja.

Anton oziroma Antonij je bilo ime več svetnikov. Prvi je bil Anton Veliki, puščavnik iz Tebaide v starem Egiptu (250–356). Velja za ustanovitelja meniškega življenja in so ga že v starem veku med drugim poimenovali "božji apostol" (v koledarju 17. januarja). Razen njega je znan še sv. Anton Padovanski, frančiškanski pridigar (1195–1231) (v koledarju 13. junija). V Sloveniji je tema svetima Antonoma posvečeno 59 cerkva.

Med imeni v Sloveniji je moško ime Oton na 409. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo z imenom Oton poimenovanih 232 (2010: 240; 1994: 311; 1971: 308) oseb. Podatki kažejo, da se je zanimanje za ime Oton v zadnjih treh desetletjih zelo zmanjšalo. Med različicami je bila pogostejša Oto (2016: 433; 2010: 434; 2008: 442; 1994: 561; 1971: 843), druge so zelo redke – Odo, Odon (11), Otto (2016: 24; 2010: 19), Otokar (2016: 7; 2010: 13).

God:
• 14. januar
• 16. januar
• 11. maj
• 30. junij
• 4. julij
• 7. julij

Oto:

• 23. marec

Otokar:

• 26. februar

Ime Oton izhaja iz nemščine, kjer imena Otto, Odo, Otta, Oda razlagajo kot skrajšane oblike iz zloženih germanskih imen, katerih prva sestavina je Ot  ali Od  ali Aud . Taka imena so Otfried, Otmar, Otokar, Otwin, Otger in Audobald, Audoberht, Autfrid, Audagar, Odovacar, Authari, Audericus, Audowald, Audwulf. Sestavina ōt pomeni starovisokonemško 'posest, bogastvo', podobno tudi anglosaško ōd, staroangleško ēad, ki je prva sestavina angleških imen Edgar, Edward, Edwin.

Oton je ime več svetnikov. V Letu svetnikov imamo štiri svetnike in dva blažena z imenom Odo (Odon) ...

• Odon (Oton) iz Novare, bl., † 1200, italijanski kartuzijan (14. januar)
• Odo Clunyjski, sv., † 942-, opat, prenovitelj meništva (18. november, god 11. maj)
• Odo, bl., † 1113, škof v Cambraiju v Franciji (19. junij)
• Odo, sv., † 959, škof v Canterburjju v Angliji (4. julij)
• Odo, sv., † 1122, škof v Urgelu v Španiji (7. julij)

pa tudi dva sv. Otona in enega blaženega.

• Oton, sv., † 1220, manjši brat, mučenec (Berard, Oton, Peter, Adjut in Akurzij) - (16. januar)
• Oton Bamberški, sv., † 1139, apostol Pomorjanov (30. junij)
• Oton, bl., † 1158, freisinški škof (7. september)

ter svetnike in blažene s sorodnimi imeni:

• Oto, sv., † ok. 1120, samotar v Arianu pri Beneventu v Italiji (23. marec)
• Oto Neururer, bl., † 1940, tirolski duhovnik, mučenec (3. junij)
• Otokar, sv., 8. st., bavarski menih, brat sv. Adalberta (26. februar)

Oton je bilo ime več rimsko-nemških cesarjev. Po njih je nastal izraz otonska umetnost. Najbolj znan slovenski Oton je bil slovenski pesnik Oton Župančič (1878–1949). Dejstvo, da je imel njegov brat sorodno ime Otokar, je pesnik parafraziral takole: Moj brat je Otokar, jaz sem pa kar Oto.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Feliks na 220. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2016 z imenom Feliks poimenovanih 643ꜜ (2012: 782; 2008: 816; 1994: 1255; 1971: 1804) oseb. Različici: Felix (17), Felko. Ženska oblika: Feliksa.

God:
• 1. januar
• 6. januar
• 14. januar
• 12. februar
• 1. marec
• 8. marec
• 2. maj
• 16. maj
• 18. maj
• 30. maj
• 31. maj
• 14. junij
• 10. julij
• 12. julij
• 15. julij
• 29. julij
• 1. avgust
• 14. avgust
• 30. avgust
• 22. september
• 8. oktober
• 6. november
• 30. december

Ime Feliks izhaja iz latinskega imena Felix. To je nastalo iz latinskega pridevnika felix, v rodilniku felicis, ki pomeni 'ploden, rodoviten; uspešen, srečen, blažen; srečenosen; slasten, zdravilen'. Enak izvor imata imeni Felicijan (manj kot 5) in Felicita (2016: 45; 2010: 50). Po nekdanjem pomenu je z imenom Feliks sorodno tudi ime Fortunat (2016: 33; 2010: 39), latinsko Fortunatus, ki ga razlagajo iz latinskega pridevnika fortunatus 'srečen, blažen; premožen, bogat'. Pomensko ustrezno slovensko ime za ime Feliks je Srečko, ki je tvorjen iz imenske podstave srečen s priponskim obrazilom ko. Z imenom Srečko je bilo 1. 1. 2016 poimenovanih 4.401 (2010: 4.677) oseb, kar je pomenilo 59. mesto med moškimi imeni. Precej bolj redka je bila ženska oblika Srečka: (2016: 40 oseb).

Iz imena Feliks in njegovih različic so nastali priimki Fele, Feletič, Felič, Felc, Feliks, Fale, Faleš. - Sveti Feliks vojščak je tudi v slovenski ljudski pesmi.

Feliks je ime mnogih svetnikov; 23 jih najdemo v našem seznamu svetnikov (Leto svetnikov):

• Feliks, sv., † 580, škof v Bourgesu v Franciji (1. januar)
• Feliks, sv., † 582, škof v Nantesu v Franciji (6. januar)
• Feliks iz Nole, sv., † ok. 260, duhovnik, spoznavalec vere (14. januar)
• Feliks, sv., † 1038, opat v samostanu Rhuys v Bretaniji (12. februar)
• Feliks III., sv., † 492, papež (1. marec)
• Feliks, sv., † 648, škof v Dumvichu v Angliji (8. marec)
• Feliks, sv., 4. st., diakon in mučenec v Sevilli v Španiji (2. maj)
• Feliks in Genadij, sv., prva st., mučenca v Afriki (16. maj)
• Feliks, sv., † 2,99, mučenec iz Salone v Dalmaciji (18. maj)
• Feliks (Srečko) Kantališki, brat Deogratias, sv., † 1587, italijanski kapucin (18. maj)
• Feliks, sv., 3. st., rimski mučenec (30. maj)
• Feliks, sv., † 853, mučenec v Kordobi v Španiji (Anastazij, Feliks in Digna) - (14. junij)
• Feliks in Filip, sv., prva st., mučenca v Rimu (10. julij)
• Feliks, sv., † 303, mučenec (Nabor in Feliks) - (12. julij)
• Feliks in drugi, sv., † 303, mučenci v severni Afriki, † 303 (15. julij)
• Feliks, sv., prva st., mučenec v Rimu (29. julij)
• Feliks, sv., 4. st., mučenec v Španiji (1. avgust)
• Feliks in Fortunat, sv., 2./3. st. ?, mučenca iz Vicenze in Ogleja (14. avgust)
• Feliks in Adavkt, sv., † ok. 304, mučenca v Rimu (30. avgust)
• Feliks IV., sv., † 530, papež (22. september)
• Feliks, sv., † ok. 390, škof v Como v Italiji (8. oktober)
• Feliks, sv., prva st., mučenec v Numidiji (6. november)
• Feliks I., sv., † 274, papež (30. december)

... in enega blaženega

• Feliks iz Nicosije, bl., † 1787, kapucin na Siciliji (31. maj)

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Veronika na 58. mestu. Dne 1. 1. 2016 so bile s tem imenom poimenovanih 4.646ꜜ (2011: 4.904; 2008: 4.955; 1994: 5.286; 1971: 3.309) osebe. Različice: Nika (2016: 7.022ꜛ - 31. mesto; 2011: 5.511), Ronja (2016: 98ꜛ; 2011: 53), Verona (2016: 211ꜜ; 2011: 276), Veronica (18). Narečna oblika: Feruna.

God:
• 13. januar
• 4. februar
• 10. julij
• 1. september

Ime Veronika izhaja iz latinščine oziroma grščine. Latinsko Veronica je lahko prvotno pomenilo 'izhajajoča iz Verone, prebivalka Verone'. Z italijanskim mestom Verona, katerega izvor ni jasen, se povezuje še ime Verona, ki pa je lahko tudi skrajšana oblika imena Veronika. Grško obliko Beroníkē razlagajo kot zloženko iz grških besed férō 'nosim' in níkē 'zmaga'. Njen prvotni pomen je torej bil 'tista, ki prinaša zmago, zmagovalka'. Veronika je pri Francozih Veronique, pri Nemcih Veronika, skrajšano Verona, Rona, Vroni, pri Angležih skrajšano Ronny, pri Hrvatih v Istri Brone in priimek Bronić v Dalmaciji.

Berenika, v latinščini Veronica, je bila po Pilatovem apokrifu krvotočna žena, ki jo je ozdravil Jezus. Po legendi je Veronika s prtom na križevem potu obrisala Jezusu prepoteni in krvavi obraz. Na to Veroniko, ki je v koledarju 4. februarja, se nanaša slovenska ljudska pesem z naslovom Pritekla je Veronika, prinesla belo rutico. V koledarju je 13. januarja še blažena Veronika, redovnica iz okolice Milana v 15. stoletju.

Znana Veronika iz slovenske književnosti je v drami O. Župančiča Veronika Deseniška.

Naše Veronike, Verene, Nike ... godujejo večinoma na god svetopisemske žene, ki je na križevem potu obrisdala Jezusov obraz (4. 2.), nekatere pa tudi 10. 7. in 1. 9. (Verena). Nika ima lahko za zavetnika tudi sv. Nikolaja (6. 12.) ali sv. Dominika (8. 8.)

Alfred je med manj pogostimi moškimi imeni na 464. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2016 z imenom Alfred poimenovanih 195 (1971: 323; 1994: 277; 2008: 233) oseb. Kot kažejo podatki, se zanimanje za to ime v zadnjih desetletjih zelo zmanjšuje. Manj pogoste ali zelo redke so različice Fredi (2016: 172 - 494. mesto; 2008: 180 - 450. mesto), Ali (2016: 225; 2008: 131; 22. mesto), Al (15), Alfi, Alfijo, Alfio, Alfjo (vsi zelo redki), Alfredo (9) ter Fred (7), Fredi (172) in Fredo (5). Prav tako zelo redke so ženske oblike Alfreda s skrajšanima oblikama Ala (8) in Freda. Mnogo pogostejša je možna tvorjenka na -ja Alja (2016: 1.805 - 139. mesto; 2008: 1.445 - 152. mesto – goduje tudi pri imenih Adelajda (12. 6.) in Aleksandra - (Aleksander - 26. 2).

God:
• 12. januar (Aelred, Elred)
• 15. avgust (sv. Alfrid)

Ime Alfred je nemškega izvora. Je zloženka iz starosaksonskih besed alf 'nočni duh, škrat' in rad 'nasvet'. Sestavini alf ustreza nemško Alp v pomenu 'mora'. Skrajšani nemški obliki imena Alfred sta Alf in Fred, angleško je Alfred, skrajšano Freddy, italijansko Alfredo, skrajšano Freddo, Fredo, francosko Alfred. Obliki Al, Ali sta lahko nastali tudi iz imen Aleksander ali Alfonz, oblike Alf, Alfijo, Alfio, Alfjo po krajšanju iz imena Alfonz.

V koledarju je 12. januarja Alfred (Aelred, Elred), opat. Med znanimi Alfredi je bil Alfred Veliki, anglosaški kralj od 871 do 899, ki je strl moč danskih Vikingov v Angliji, pospeševal pravosodje, upravo in šolstvo (v koledarju nekdaj 28. oktobra), dalje Alfred Adler (1870–1937), avstrijski psiholog in zdravnik za živčne bolezni, učenec Sigmunda Freuda, ustanovitelj individualne psihologije, Alfred Hitchock (1899–1980), angleški filmski režiser in avtor, mojster psiholoških trilerjev, Alfred Nobel (1833–1896), švedski kemik, ki je med drugim leta 1863 izumil dinamit, ustanovitelj Nobelove nagrade.