Julij izhaja iz latinskega rodovnega imena Julius, ki ga razlagajo kot skraj­šano ime iz Jovilius v pomenu »Jupitrov, božji«. Naj znamenitejši predstavnik te rodbine je bil Gaj Julij Cezar, rimski vojskovodja in državnik. Njegov pranečak Avgust je bil začetnik julijsko-klavdijske dinastije. Oba rimska vladarja sta s svojimi imeni ovekovečena v imenih mesecev julij in avgust. Julij Cezar je vpeljal po njem imenovani julijanski koledar. Leta 1582 so ga zamenjali z gregorijanskim koledarjem, ki ga je dal izdelati papež Gregor XIII.

Julijani (347 oseb v začetku leta 2016) godujejo na današnji dan, lahko pa tudi 29. 1. (Julijan Ubogi) ali na katerega od godovnih dni svetnikov s tem imenom (v LS jih je najdemo 14). Tudi sorodno ime Julij (210) ima tri zavetnike: 12. 4., 27. 5., 1. 7., prav tako tudi ženska oblika Julija (2.835 – 98. mesto; lahko goduje tudi 8. 4., 22. 5., 1. 10.), ženska oblika Julijana pa ima štiri (16. 2. – tam več o imenu, 4. 3., 5. 4., 19. 6.)

God:
• 6. januar
• 8. januar
• 27. januar
• 28. januar
• 29. januar
• 6. februar
• 6. marec
• 16. marec
• 11. junij
• 21. junij
• 9. avgust
• 28. avgust
• 13. september

Imeni Julijan in Julijana sta pridevniški izpeljanki iz imena Julij v pomenu »pripadajoč Juliju, izhajajoč(a) od Julija«.

Pri Nemcih je Julij Julius, izpeljanka Julian, ženska oblika Juliana, skrajšano Liana; pri Francozih Jules, Julien, ženska oblika Julienne, Juliette; pri Italijanih Giulio, ženska oblika Giulia; pri Nizozemcih Iliane; pri Rusih različica Uljana; na hrvaškem in srbskem jezikovnem področju Julij v 17. stoletju, Julija, Jula, Julka, Julava, priimek Julinac, krajevno ime Zuljana na polotoku Pelješcu in vas Džulijan na Stonskem rtu.

Julij in Julijan je ime več svetnikov. Med njimi sta Julius I., papež v letih 337-352 (god 12. aprila), in Julijan, mučenec iz 3. stoletja v Egiptu (v koledarju skupaj z ženo mučenko Baziliso 6. januarja).

V francoščini je iz imena Jules nastal familjarni izraz jules »soprog, ljubček; nočna posoda«.

Emilijana je med ženskimi imeni na 659. mestu. Konec leta 2015 je bilo s tem imenom poimenovanih 97 oseb. Manj pogoste so bile njene različice Emiljana (20) ter možne skrajšane oblike Emila (16), Emili (53), Emilia (33), pogostejša pa možna izhodiščna oblika Emilija (1.602, 153. mesto). Moške oblike obravnavanih ženskih imen so Emilijan (112), Emiljan (20), Emil (2.020, 111. mesto), Emilij (8), Emilio (15).

God:
• 5. januar

Emilija:

• 24. avgust
• 15. september

Emilij:

• 22. maj

Emilijan:

• 18. julij
• 8. avgust
• 12. november

Ime Emilijana je lahko ženska oblika imena Emilijan ali izpeljanka na  ana iz imena Emilija. Ime Emilijan izhaja iz latinskega imena Aemilianus, ki je pridevniška izpeljanka iz rimskega rodovnega imena Aemilius, slovensko Emilij in Emil, in pomeni 'pripadajoč rodu Aemilius'. Rodovno ime Aemilius nekateri pojasnjujejo iz latinskega aemulor 'posnemati, tekmovati; biti zavisten, ljubosumen' in aemulus 'poganjajoč se za, tekmujoč; zavisten, ljubosumen', drugi iz grškega aimýlios, aimýlos 'priliznjen, zvit'. Ime Emilija je ženska oblika imena Emilij oziroma Emil.

V koledarju je 5. januarja sv. Emilijana, devica, teta papeža sv. Gregorja Velikega, iz 6. stoletja. Nosilke imena Emilijana in različic pa lahko godujejo tudi takrat, ko so v koledarju Emilija, Emilij ali Emilijan.

Edvard je med moškimi imeni v Sloveniji na 103. mestu. V začetku leta 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 2.354 (1971: 3.431; 1994: 3.430; 2008: 2.705) oseb. Iz primerjalne statistike je razvidno, da se zanimanje za to ime v zadnjem času zmanjšuje.Precej manj pogostaje njegova pisna različica Eduard (101), zelo redka pa različica Edward (5). Skrajšani obliki imena Edvard sta Edi (601; 231. mesto) in Edo (261; 387. mesto). Ženska oblika imena Edvard je Edvarda (25) s skrajšano obliko Eda (177) in tvorjenkama Edica (17) in Edika (zelo redka). Vse Edite pa imajo tudi svojo zavetnico: 9. 8. - Edith Stein (Terezija Benedikta od Križa) ali 16. 9. - redovnica Edita

God:
• 5. januar
• 18. marec

Ime Edvard izhaja iz angleškega imena Edward, to pa iz staroangleškega Eadweart. To ime je zloženo iz staroangleških besed ēad 'posest' in weard 'čuvar'. Sestavino ēad imajo npr. še angleška imena Edgar, Edmund in Edvin. Staroangleškemu ēad ustrezata anglosaško ōd in starovisokonemško ōt, ki pomeni 'posest, bogastvo'. Tako angleškima imenoma Edgar in Edwin v nemščini ustrezata imeni Otger in Otwin. Nemških imen s sestavinama ōt in ōd je še več, npr. Otfried, Otokar, Otto, Otilija. Sestavino ōd vsebuje tudi nemško Allod, novolatinsko allodium in slovensko alód in alódij v pomenu 'dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti'. Isti koren je tudi v imenu germanskega božanstva Odin.

Edvard je bilo pogosto ime angleških kraljev. Med temi je tudi Edvard Spoznavalec iz 11. stoletja, ki je bil leta 1161 razglašen za svetega (v koledarju 5. januarja). Velja za zavetnika Anglije. Znan je po tem, da je zgradil opatijo Westminster, kjer je pokopan on in drugi slavni Angleži. V koledarju je 18. marca tudi Edvard, anglosaksonski kralj in mučenec v 10. stoletju.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je Angela na 29. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2007 s tem imenom poimenovano 7389 (1994: 10908; 1971: 15934) oseb. Precej manj pogoste so bile različice Angelca (250; 365. mesto; 1994: 290; 1971: 954), Angelica (8), Angelika (72; 1994: 48; 1971: 24), Anželika (6), Angelina (103; 1994: 87; 1971: 32), Anđelina (20), zelo redke ali samo klicne pa Anđelica, Anđelika, Gela, Gelči, Geli, Gelica, Gelčka in Gelika.

God:
• 4. januar
• 27. januar
• 2. december

Angelina:

• 13. julij
• 30. julij

Ime Angela je ženska oblika imena Angel. To izhaja iz latinskega imena Angelus, ki ga razlagajo z latinskim angelus in grškim ángelos 'sel, glasnik; odposlanec', po novi zavezi 'angel, apostol', tj. 'božji poslanec'. Enak pomen ima hebrejsko maláh, iz katere je prevedeno grško ángelos. Po pomenu je imenu Angel blizu nemško ime Engelbert. Imeni Angel in Angela sta stari krstni imeni z mistično vrednostjo.

V koledarju so 4. januarja Angela Folinjska, italijanska redovnica (u. 1309), 27. januarja Angela Merici, italijanska ustanoviteljica uršulink (u. 1540), 2. decembra Angela Marija Astorch, katalonska opatinja (u. 1665).

Angela je tudi v ljudski posmehulji: Angela / je smrdela / Je šla čez most / Sam' zato k' je 'mela post. Skupaj z imenom Marija je v španskem medmetnem izrazu Angela Maria. Zanimivo pa je hrvaško ali srbsko ćorava Anđelija v pomenu 'marčevski vihar, močen veter s snegom'.

Med ženskimi imeni je Genovefa na 340. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2006 s tem imenom poimenovanih 293 oseb. Večina tako poimenovanih oseb je bila rojena do leta 1960, zanimanje za to ime pa je po tem letu skoraj povsem zamrlo. Zelo redke so bile pisne različice Genofeva, Genofefa in Genoveva, prav tako skrajšane oblike Gena, Geni, večinoma klicne pa Fefa, Fefka, Gefica, Genica, Nefka.

God:
• 3. januar

Ime Genovefa z različicami je keltsko-germanskega izvora. Zloženo je iz keltskega geno 'rod, pleme' in iz germanskega wifa 'ženska'. Prvotni pomen imena Genovefa je torej bil 'žena rodu, plemenita ženska'. Pomensko in predstavno bi ga lahko primerjali s slovenskim izrazom fant od fare, v katerem fara pomeni 'rod' in velja za izposojenko iz langobardskega fara 'pleme, družina'. V francoskem jeziku se Genovefa glasi Geneviève, ljubkovalno Ginette, v nemščini Genoveva in Genovefa, skrajšano in ljubkovalno Geno, Geni, Veva, Vefe, Ve, Vevi, Vevele, Eva, Vyfken.

Genovefa je tudi ime znamenite francoske svetnice in device iz 5. stoletja (v koledarju 3. januarja). Francozi jo častijo skoraj tako kot sv. Ivano Orleansko. Je zavetnica Pariza, ker ga je dvakrat rešila: prvič pred Atilovimi Huni in drugič pred lakoto. Velja tudi za zavetnico voskarjev, pastirjev, klobučarjev in vrtnarjev ter za zdravje oči, proti kozam, kugi potresu, vojski, suši, povodnji in vsaki drugi nesreči.

Gregor je med moškimi imeni v Sloveniji na 23. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2016 z imenom Gregor poimenovanih 9.478ꜜ (2007: 9.536) oseb. Zanimanje za ime Gregor je zelo naraslo po letu 1970 in je trajalo do leta 2000, po katerem je začelo naglo upadati. Zelo redka je bila daljša oblika Gregorij (22 oseb), prav tako različica Griša (15). Po letu 1970 se je začela uveljavljati skrajšana oblika Grega (2016: 1.345ꜛ; 2007: 1.267), zlasti v letih 1980–2000. Unikatne so bile ženske oblike Gregica, Gregorija in Grgica.

God:
• 2. januar
• 4. januar
• 10. januar
• 11. februar
• 16. marec
• 24. april
• 26. april
• 25. maj
• 18. junij
• 8. julij
• 25. avgust
• 3. september
• 30. september
• 4. november
• 17. november
• 20. november
• 23. november
• 10. december
• 19. december

Ime Gregor izhaja iz latinskega imena Gregorius, to pa iz grškega Grēgórios, ki ga razlagajo iz glagola grēgoréō v pomenu 'sem buden, živim'. Glede na to bi mu lahko bili sorodni imeni slovanskega izvora Budimir in Živko. Ime Griša je po izvoru ruska ljubkovalna oblika imena Grigorij.

Iz imena Gregor in različic so nastali priimki Gregorač, Gregorc, Gregorčič, Gregorin, Gregorinčič, Gregorka, Gregačič, Gregar, Gregarec, Gregel, Grogl, Grego, Gregočič, Gregor.

Gregor je ime mnogih svetnikov, med katerimi so tudi papeži. Najbolj znan je Gregor I. Veliki, papež od leta 590 do 604, in cerkveni učitelj. Širil je krščanstvo med Langobardi in Angleži (v koledarju 3. septembra, prej 12. marca).Velja za zavetnika učenjakov, učiteljev, šolarjev, glasbenikov, zidarjev, pevcev ter proti protinu, kugi itd. Po njem ali njegovem prazniku Gregorjevo sta nastali poimenovanji gregorščak 'marec' in gregorščica 'trobentica'. Gregor I. Veliki je uredil cerkveno petje in po njem je poimenovan gregorijanski koral.

Po papežu Gregorju XIII. je bil leta 1582 namesto prejšnjega julijanskega poimenovan in vpeljan gregorijanski koledar. Iz besednoigrske povezave med imenom Gre-gor in glagolske zveze gre gor je nastalom šaljivo vprašanje Kateri svetnik še ni v nebesih?, na katero sledi odgovor Gregor. Iz enake miselne povezave je nastal še izraz babji gregor 'babjek', medtem ko gregor pomeni tudi 'smetana, ki se dela na mleku'.

V Sloveniji so štiri cerkve sv. Gregorja. Po eni od teh se imenuje kraj Sv. Gregor v občini Ribnica, njegovi prebivalci pa Gregurci ali Gregurčanje.

Različici imena Gregor Grgoraš in Grogar sta v ljudskih posmehuljah, npr. Grgoraš/ Kam kravljaš... in Pikar Grogar/ Peč ubil... Gregorja v priimku pa ima slovenski pesnik Simon Gregorčič, ki je ob Soči 'bedel' nad usodo Slovencev.

Marija je svetopisemsko ime. K nam je prišlo iz latinščine, kjer je Maria latin­ska oblika za hebrejsko ime Mirjam. Mariológi, tj. raziskovalci, ki se ukvarjajo z mariologijo ali naukom o Mariji, so doslej podali okrog 60 poskusov razlage imena Marija. Kot najbolj sprejemljive razlage hebrejskega imena Mirjam bi na­vedel: »tista, ki jo ljubi Bog«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«. Razlaga »tista, ki jo ljubi Bog« temelji na povezavi imena Mirjam s staroegiptovsko be­sedo mry(t) v pomenu »ljubljena (od Boga)«. V aramejskem jeziku so Mirjam izgovarjali Mariam, zato so jo razlagali iz korena mar(a) v pomenu »gospod«, torej »gospa«, podobno kot ime Marta. Po novi zavezi je Marija Jezusova mati, tudi Božja mati, ki jo častijo kristjani, zlasti katoličani in pravoslavni. Po katoliškem nauku je po božji moči spočela in rodila Jezusa Kristusa. Njen kult se je razširil po ekumenskem koncilu v Efezu 431, na katerem je bila v nasprotju z Nestorijevim učenjem priznana kot Božja mati (hrvaško Bogorodica, latinsko Deipara, grško [Theotokos]). Kult izhaja iz krščanske asketske ideologije, v okviru rimskokatoliške zahodne cerkve pa se je v fevdalizmu navezal na romantično-viteško čaščenje žensk nasploh. Cerkev daje Mariji kot »kraljici vseh svetnikov« prednost v čaščenju in ji priznava pravico na najvišje spoštovanja (hiperdulia). Njen kult pride do izraza v številnih praznikih v njeno počastitev, v velikem številu njej posve­čenih cerkva ter v združenjih in redovih z njenim imenom. V okviru tega kulta so bile proglašene tudi dogme o njenem brezmadežnem spočetju (Pij IX, 1854) in njenem vnebovzetju (Pij XII, 1950).

God:
• Januar:
  1., 23., 25., 26.
• Februar:
  2., 8., 11.
• Marec:
  25.
• April:
  2., 24., 26.
• Maj:
  1., 6., 9., 13., 24., 25., 31.
• Junij:
  11., 23.
• Julij:
  2., 6., 16., 22., 23., 29., 30.
• Avgust:
  1., 5., 15., 22.
• September:
  4., 8., 12., 15., 19., 24.
• Oktober:
  5., 6., 7., 11., 13., 16., 20., 22.
• November:
  21., 24., 27.
• December:
  8., 10., 11., 12., 15., 18.

V virih je ime Marija izpričano dokaj pozno. To je mogoče razlagati, kot sem to ugotovil že pri Jožefu, s svetostjo imena. V začetnem obdobju krščanstva so verniki iz spoštovanja do Jezusove matere deklicam zelo redko dajali ime Marija. To velja tudi za srednji vek, ko so ime Marija imele le osebe kraljevskega ali plemiškega stanu. Bolj se ime Marija uveljavi šele od 15. stoletja naprej. Uradno zapisano ime Marija pa so tudi še naprej uporabljale osebe kraljevskega rodu, medtem ko so preostale Marije v vsakdanjem govoru rabile eno od števil­nih skrajšanih ali klicnih oblik. V 2. knjigi GZS beremo: Marija, hči Bolgara Sandokeja, omenjena kot romarica v Čedadskem evangeliju v 9. do 10. stoletju, da­lje Mariosa cometissa, tj. grofinja Marjuša, najbrž soproga hrvatskega vojvode Branimira, omenjena kot romarica, prav tam. V urbarju loškega gospostva leta 1291 je zapisana Maria, kmetica v območju potoka Hrastnice pri Škofji Loki; v tolminskem urbarju leta 1377 Maria, kmetica v Šebreljah; v urbarju iz dobe okoli leta 1240 Maria, kmetica v Beli v Reziji, in Maza, domina, v Branici. V listi­ni samostana Pleterje leta 1304 piše: Oton Sichersteinski potrjuje, da je dal Mar­tinu in njegovi ženi Mici desetino v Praprečah v fevd. Oblika Maruša je pogosto zapisana v Ljubljani v 15. stoletju, Marica pa v Mitninskih knjigah 16. in 17. stoletja na Slovenskem.

Ime Marija je tudi stalno prvo ime nekaterih redovnic, npr. karmeličank in magdalenk. Taka imena so bila: devica Marija Klementina, dev. Marija Viktorina, dev. Marija Školastika, sestra Marija Tekla, s. Marija Melhiora, s. Marija Notburga, s. Marija Saloma itd.

Svetim Marijam so v Sloveniji zgradili okrog 320 cerkva. Po njih so poimeno­vani kraji, kot npr. Šmarje. Precej besed in izrazov, ki so nastali iz imena Marija, se nanaša na Marijo, po novi zavezi Jezusovo mater oziroma Božjo mater, ki jo častijo kristjani. Na krščansko češčenje Marije sta vezana predvsem praznika veliki šmaren (15. avgusta) in mali šmaren (8. septembra).

Na pomladansko in jesensko praznovanje Marije se nanaša pregovor: Pomla­danska Marija (25. marca) pripelje lastovke v deželo, jesenska (8. septembra) jih pa odpelje.

Omenjam še dva vremenska pregovora: Če je na veliki šmaren grdo vreme, bo huda zima. Kadar velika šmarna sonce pece, tedaj dobro vino v sod poteče.

Marija je svetopisemsko ime. K nam je prišlo iz latinščine, kjer je Maria latin­ska oblika za hebrejsko ime Mirjam. Mariológi, tj. raziskovalci, ki se ukvarjajo z mariologijo ali naukom o Mariji, so doslej podali okrog 60 poskusov razlage imena Marija. Kot najbolj sprejemljive razlage hebrejskega imena Mirjam bi na­vedel: »tista, ki jo ljubi Bog«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«. Razlaga »tista, ki jo ljubi Bog« temelji na povezavi imena Mirjam s staroegiptovsko be­sedo mry(t) v pomenu »ljubljena (od Boga)«. V aramejskem jeziku so Mirjam izgovarjali Mariam, zato so jo razlagali iz korena mar(a) v pomenu »gospod«, torej »gospa«, podobno kot ime Marta. Po novi zavezi je Marija Jezusova mati, tudi Božja mati, ki jo častijo kristjani, zlasti katoličani in pravoslavni. Po katoliškem nauku je po božji moči spočela in rodila Jezusa Kristusa. Njen kult se je razširil po ekumenskem koncilu v Efezu 431, na katerem je bila v nasprotju z Nestorijevim učenjem priznana kot Božja mati (hrvaško Bogorodica, latinsko Deipara, grško [Theotokos]). Kult izhaja iz krščanske asketske ideologije, v okviru rimskokatoliške zahodne cerkve pa se je v fevdalizmu navezal na romantično-viteško čaščenje žensk nasploh. Cerkev daje Mariji kot »kraljici vseh svetnikov« prednost v čaščenju in ji priznava pravico na najvišje spoštovanja (hiperdulia). Njen kult pride do izraza v številnih praznikih v njeno počastitev, v velikem številu njej posve­čenih cerkva ter v združenjih in redovih z njenim imenom. V okviru tega kulta so bile proglašene tudi dogme o njenem brezmadežnem spočetju (Pij IX, 1854) in njenem vnebovzetju (Pij XII, 1950).

^{1. januar: Marija Božja Mati}
God:
• Januar:
  1., 23., 25., 26.
• Februar:
  2., 8., 11.
• Marec:
  25.
• April:
  2., 24., 26.
• Maj:
  1., 6., 9., 13., 24., 25., 31.
• Junij:
  11., 23.
• Julij:
  2., 6., 16., 22., 23., 29., 30.
• Avgust:
  1., 5., 15., 22.
• September:
  4., 8., 12., 15., 19., 24.
• Oktober:
  5., 6., 7., 11., 13., 16., 20., 22.
• November:
  21., 24., 27.
• December:
  8., 10., 11., 12., 15., 18.

V virih je ime Marija izpričano dokaj pozno. To je mogoče razlagati, kot sem to ugotovil že pri Jožefu, s svetostjo imena. V začetnem obdobju krščanstva so verniki iz spoštovanja do Jezusove matere deklicam zelo redko dajali ime Marija. To velja tudi za srednji vek, ko so ime Marija imele le osebe kraljevskega ali plemiškega stanu. Bolj se ime Marija uveljavi šele od 15. stoletja naprej. Uradno zapisano ime Marija pa so tudi še naprej uporabljale osebe kraljevskega rodu, medtem ko so preostale Marije v vsakdanjem govoru rabile eno od števil­nih skrajšanih ali klicnih oblik. V 2. knjigi GZS beremo: Marija, hči Bolgara Sandokeja, omenjena kot romarica v Čedadskem evangeliju v 9. do 10. stoletju, da­lje Mariosa cometissa, tj. grofinja Marjuša, najbrž soproga hrvatskega vojvode Branimira, omenjena kot romarica, prav tam. V urbarju loškega gospostva leta 1291 je zapisana Maria, kmetica v območju potoka Hrastnice pri Škofji Loki; v tolminskem urbarju leta 1377 Maria, kmetica v Šebreljah; v urbarju iz dobe okoli leta 1240 Maria, kmetica v Beli v Reziji, in Maza, domina, v Branici. V listi­ni samostana Pleterje leta 1304 piše: Oton Sichersteinski potrjuje, da je dal Mar­tinu in njegovi ženi Mici desetino v Praprečah v fevd. Oblika Maruša je pogosto zapisana v Ljubljani v 15. stoletju, Marica pa v Mitninskih knjigah 16. in 17. stoletja na Slovenskem.

Ime Marija je tudi stalno prvo ime nekaterih redovnic, npr. karmeličank in magdalenk. Taka imena so bila: devica Marija Klementina, dev. Marija Viktorina, dev. Marija Školastika, sestra Marija Tekla, s. Marija Melhiora, s. Marija Notburga, s. Marija Saloma itd.

Svetim Marijam so v Sloveniji zgradili okrog 320 cerkva. Po njih so poimeno­vani kraji, kot npr. Šmarje. Precej besed in izrazov, ki so nastali iz imena Marija, se nanaša na Marijo, po novi zavezi Jezusovo mater oziroma Božjo mater, ki jo častijo kristjani. Na krščansko češčenje Marije sta vezana predvsem praznika veliki šmaren (15. avgusta) in mali šmaren (8. septembra).

Na pomladansko in jesensko praznovanje Marije se nanaša pregovor: Pomla­danska Marija (25. marca) pripelje lastovke v deželo, jesenska (8. septembra) jih pa odpelje.

Omenjam še dva vremenska pregovora: Če je na veliki šmaren grdo vreme, bo huda zima. Kadar velika šmarna sonce pece, tedaj dobro vino v sod poteče.