Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Veronika na 58. mestu. Dne 1. 1. 2016 so bile s tem imenom poimenovanih 4.646ꜜ (2011: 4.904; 2008: 4.955; 1994: 5.286; 1971: 3.309) osebe. Različice: Nika (2016: 7.022ꜛ - 31. mesto; 2011: 5.511), Ronja (2016: 98ꜛ; 2011: 53), Verona (2016: 211ꜜ; 2011: 276), Veronica (18). Narečna oblika: Feruna.

God:
• 13. januar
• 4. februar
• 10. julij
• 1. september

Ime Veronika izhaja iz latinščine oziroma grščine. Latinsko Veronica je lahko prvotno pomenilo 'izhajajoča iz Verone, prebivalka Verone'. Z italijanskim mestom Verona, katerega izvor ni jasen, se povezuje še ime Verona, ki pa je lahko tudi skrajšana oblika imena Veronika. Grško obliko Beroníkē razlagajo kot zloženko iz grških besed férō 'nosim' in níkē 'zmaga'. Njen prvotni pomen je torej bil 'tista, ki prinaša zmago, zmagovalka'. Veronika je pri Francozih Veronique, pri Nemcih Veronika, skrajšano Verona, Rona, Vroni, pri Angležih skrajšano Ronny, pri Hrvatih v Istri Brone in priimek Bronić v Dalmaciji.

Berenika, v latinščini Veronica, je bila po Pilatovem apokrifu krvotočna žena, ki jo je ozdravil Jezus. Po legendi je Veronika s prtom na križevem potu obrisala Jezusu prepoteni in krvavi obraz. Na to Veroniko, ki je v koledarju 4. februarja, se nanaša slovenska ljudska pesem z naslovom Pritekla je Veronika, prinesla belo rutico. V koledarju je 13. januarja še blažena Veronika, redovnica iz okolice Milana v 15. stoletju.

Znana Veronika iz slovenske književnosti je v drami O. Župančiča Veronika Deseniška.

Naše Veronike, Verene, Nike ... godujejo večinoma na god svetopisemske žene, ki je na križevem potu obrisdala Jezusov obraz (4. 2.), nekatere pa tudi 10. 7. in 1. 9. (Verena). Nika ima lahko za zavetnika tudi sv. Nikolaja (6. 12.) ali sv. Dominika (8. 8.)

Alfred je med manj pogostimi moškimi imeni na 464. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2016 z imenom Alfred poimenovanih 195 (1971: 323; 1994: 277; 2008: 233) oseb. Kot kažejo podatki, se zanimanje za to ime v zadnjih desetletjih zelo zmanjšuje. Manj pogoste ali zelo redke so različice Fredi (2016: 172 - 494. mesto; 2008: 180 - 450. mesto), Ali (2016: 225; 2008: 131; 22. mesto), Al (15), Alfi, Alfijo, Alfio, Alfjo (vsi zelo redki), Alfredo (9) ter Fred (7), Fredi (172) in Fredo (5). Prav tako zelo redke so ženske oblike Alfreda s skrajšanima oblikama Ala (8) in Freda. Mnogo pogostejša je možna tvorjenka na -ja Alja (2016: 1.805 - 139. mesto; 2008: 1.445 - 152. mesto – goduje tudi pri imenih Adelajda (12. 6.) in Aleksandra - (Aleksander - 26. 2).

God:
• 12. januar (Aelred, Elred)
• 15. avgust (sv. Alfrid)

Ime Alfred je nemškega izvora. Je zloženka iz starosaksonskih besed alf 'nočni duh, škrat' in rad 'nasvet'. Sestavini alf ustreza nemško Alp v pomenu 'mora'. Skrajšani nemški obliki imena Alfred sta Alf in Fred, angleško je Alfred, skrajšano Freddy, italijansko Alfredo, skrajšano Freddo, Fredo, francosko Alfred. Obliki Al, Ali sta lahko nastali tudi iz imen Aleksander ali Alfonz, oblike Alf, Alfijo, Alfio, Alfjo po krajšanju iz imena Alfonz.

V koledarju je 12. januarja Alfred (Aelred, Elred), opat. Med znanimi Alfredi je bil Alfred Veliki, anglosaški kralj od 871 do 899, ki je strl moč danskih Vikingov v Angliji, pospeševal pravosodje, upravo in šolstvo (v koledarju nekdaj 28. oktobra), dalje Alfred Adler (1870–1937), avstrijski psiholog in zdravnik za živčne bolezni, učenec Sigmunda Freuda, ustanovitelj individualne psihologije, Alfred Hitchock (1899–1980), angleški filmski režiser in avtor, mojster psiholoških trilerjev, Alfred Nobel (1833–1896), švedski kemik, ki je med drugim leta 1863 izumil dinamit, ustanovitelj Nobelove nagrade.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Tjaša na 34. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 6.601ꜛ (2011: 6.391; 1994: 3690; 1971: 174) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da se je zanimanje za ime Tjaša začelo povečevati po letu 1980 in je doseglo vrhunec v obdobju 1990–2000, v zadnjem desetletju pa spet nekoliko upadlo, a je še vedno veliko. Različice imena Tjaša so izhodiščna oblika Tatjana (2016: 7.998 - 18. mesto; 2011: 8.192 - 21. mesto; 1994: 8.589; 1971: 6.488) ter Tatiana (2016: 101; 2011: 51; 1994: 9), Tatijana (24), Tatjanca (34), Tia (2016: 1.284ꜛ; 2011: 907; 1994: 18), Tiana (2016: 244ꜛ; 2011: 157; 1994: 10), Tija (2016: 464ꜛ; 2011: 335; 1994: 7), Tijana (2016: 317ꜛ; 2011: 231; 1994: 53), Tanja (2016: 7.873 - 21. mesto; 2011: 7.914; 1971: 1.992).

God:
• 12. januar

pri imenu Natalija:

• 27. julija
• 2. decembra

pri imenu Matija (prek skrajšane oblike Tjaš)

• 24. februarja

Ime Tjaša je tvorjenka na  ša iz imenske podstave  tja , ki je nastala po skrajšanju imena Tatjana. Ime Tatjana navadno razlagajo iz latinskega imena Tatiana z domnevnim pomenom 'tiha, molčeča'. Moška latinska oblika Tatianus se povezuje z imenom rimske rodbine Tatius, ki ga nekateri pojasnjujejo kot tvorbo iz latinskega glagola taceo 'molčati, zamolčati; biti tih, miren'. Tatjana, skrajšano Tanja in Tjaša,je znano rusko ime. K nam in drugod po Evropi je prišlo verjetno z rusko književnostjo. Tatjana je glavna junakinja Puškinovega romana v verzih Evgenij Onjegin.

V koledarju se ime Tjaša kot Tanja pridružujeta imenu Tatjana. Dne 12. januarja je v njem Tatjana rimska mučenka iz 3. stoletja. Zavetnica Tjaše je lahko tudi sv. Natalija (27. 7. ali 2. 12.), ali sv. Matija (skrajšano: Tjaš) - 24. 2.

Tatjana je med ženskimi imeni na 18. mestu. Tako je bilo leta 2016 poimenovanih 7.998ꜜ (1971: 6.488; 1994: 8.589; 2007: 8.267) oseb. Zelo redke so bile pisne različice Tatiana (2016: 101; 2007: 41), Tatijana (24) in Tacijana (manj kot 5). Zelo pogosti in modni sta bili njeni tvorjenki na  'ja' in  'ša' Tanja (7.873ꜜ - 21. mesto; 2007: 7.881 - 25. mesto) in Tjaša (2016: 6.601ꜛ - 34. mesto; 2007: 6.093, 42. mesto), manj pogoste pa skrajšane oblike Tiana (2016: 244ꜛ; 2007: 98), Tijana (2016; 317ꜛ; 2007: 173), Tjana (6).

God:
• 12. januarja
• 16. marec
• 12. september

Ime Tatjana z različicami običajno razlagajo iz latinskega imena Tatiana s prvotnim pomenom 'molčeča'. Moška oblika tega imena je Tatianus in se povezuje z imenom stare rimske rodbine Tatius. Tatianus in Tatiana naj bi prvotno izhajala iz te rodbine. Ime Tatius se izvorno povezuje z latinskim glagolom taceo 'molčim, zamolčim; biti tih, miren'. Tatjana, skrajšano Tanja in Tjaša, je znano rusko žensko ime. K nam in drugod po Evropi se je razširilo prek ruske književnosti. Tatjana je namreč glavna junakinja Puškinovega romana v verzih Evgenij Onjegin. Ime Tjaša je možno razlagati tudi kot žensko obliko imena Tjaš, ki je nastala po krajšanju iz imena Matjaž. Možno pa je tudi, da je Tjaš nastal po imenu Tjaša.

V koledarju je 12. januarja Tatjana, rimska mučenka iz 3. stoletja, 16. marca sv. Tacijan, mučenec iz 3. stol., 12. septembra pa sv. Tatijan, mučenec iz Frigije (prva stoletja).

Ime Pavlin (lat. majčken - pomanjševalnica imena Pavel = Pavelček); kot osebno ime pri nas ni posebno pogosto, neznano pa tudi ni. Najbolj znan svetnik s tem imenom (v Bibliotheci Sanctorum jih najdemo 14) je bil sv. Pavlin, oglejski patriarh in apostol Slovencev na ozemlju južno od Drave (+802). Bil je sin stare furlanske rodbine. Kot zelo izobraženega duhovnika ga je frankovski cesar Karel Veliki povabil na svoj dvor, kjer je ostal deset let.

God:
• 11. januar
• 22. junij
• 12. julij
• 31. avgust
• 10. oktober

na god sv. Pavline

• 6. junij

V slovenskem martirologiju (svetniškem koledarju) je pet svetnikov s tem imenom: 11. januarja goduje sveti škof Pavlin Oglejski († 802); 22. junija je v koledarju škof Pavlin iz Nole († 431); 12. julija sv. škof Pavlin (prva stoletja) iz mesta Lucca v Italiji; 31. avgusta goduje sv. Pavlin († 358), ki je bil škof v nemškem mestu Trier; 10. oktobra pa goduje sv. Pavlin († 644) škof v Yorku v Angliji.

Ženske z imenom Pavlina pa godujejo tudi 6. junija, ko je v koledarju god sv. Pavline, mučenke v Rimu, ki je živela v 1. stol. (Artemij in Pavlina). V koledarju je tudi blažena Pavlina Mallinckrodt († 1881), ustanoviteljica Sester krščanske ljubezni (30. april); Pavlina Wisenteiner († 1942), redovna ustanoviteljica (9. julij). 9. januarja pa se spominjamo tudi  Božje služabnice Pavline Marije Jaricot († 1862), velike dobrotnice misijonov.

 Po podatkih Statističnega urada RS (2012) je pogostost imena PAVLIN med moškimi manjša kot 5 ali pa se to ime med moškimi ne pojavlja. Bolj znan je priimek Pavlin - med vsemi priimki je po pogostnosti uvrščen na 57. mesto (1.659 oseb). Ime PAVLINA pa je med ženskimi imeni po pogostnosti uvrščeno na 236.mesto (658 oseb ali 0,1 % vseh
žensk).

Viljem spada med pogostejša moška imena v Sloveniji, med katerimi je na 137. mestu. Leta 2016 je bilo z imenom Viljem poimenovanih 1.481ꜜ (2006: 1.806) moških oseb. Manj pogoste ali zelo redke so bile različice William (13) in Wilhelm ter Vili (2016: 561ꜜ - 248. mesto; 2006: 572 - 218. mesto) in Vilko (2016: 365 - 320. mesto; 2006: 409, 255. mesto). Redke so bile ženske oblike Viljema (7), Viljemina (2016: 55 - 903. mesto; 2006: 70 - 705. mesto), Vilka (11), precej bolj pogoste pa oblike Vilma (2016: 855ꜜ - 211. mesto; 2006; 983 - 185. mesto), Mina (2016: 350ꜛ - 335. mesto; 2006: 250 - 362. mesto) in Minka (2016: 434ꜜ - 298. mesto; 2006: 443 - 273. mesto).

God:
• 1. januar
• 10. januar
• 22. januar
• 10. februar
• 4. april
• 6. april
• 16. april
• 24. april
• 10. maj
• 23. maj
• 28. maj
• 8. junij
• 25. junij
• 4. julij
• 29. julij
• 2. september
• 25. oktober

Ime Viljem izhaja iz nemškega imena Wilhelm, ki je zloženka iz starovisokonemških besed willo volja in helm čelada. Sestavino willo imajo še nemška imena Wilfried, Willibald, Willibert, Willihart. Ime Viljem je pri Angležih William, skrajšano Bill, Billy, Willy, pri Francozih Guillaume, pri Italijanih Guglielmo, pri Madžarih Vilmos, pri Nemcih skrajšano Will, Willem, Willi, Wilko, Wim, dolnjenemško Welm, Wilm.

Viljem je ime več nemških in angleških vladarjev ter svetnikov. Dne 10. februarja je npr. v koledarju Viljem Veliki, opat, ki je umrl leta 1157, 8. junija Viljem, škof v Yorku v Angliji v 12. stoletju, 25. junija Viljem iz Vercellija, opat na Montevirginu, tj. "Deviški gori" pri Neaplju v 12. stoletju.

Nemškost imena Viljem dokazujeta frazema den dickem Wilhelm spielen (tj. igrati debelega Viljema) in den feinen Wilhelm markieren (tj. markirati finega Viljema) oboje v pomenu 'biti važen, fin; peteliniti se'.

Med moškimi imeni v Sloveniji je Andrej na visokem 6. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2016 z imenom Andrej poimenovanih 16.971 (2006: 17.732; 1971: 12.475, 1994: 18.408) slovenskih državljanov. Zanimanje za to ime je bilo zelo veliko zlasti po drugi svetovni vojni vse do leta 1990, ko je začelo precej upadati. Različice imena Andrej so: Andi (2016: 95; 2006: 65), Andraž (2016: 2.956ꜛ - 87. mesto; 2006: 2.400, 95. mesto), Andreas (2016: 94ꜜ; 2006: 111), Andrejček (15), Andrija (2016: 225ꜜ; 2006: 267), Andro (2016: 34ꜜ; 2006: 51), Draško (2016: 61ꜛ; 2006: 49), Drejc (2016: 132ꜛ; 2006: 68). Ženska oblika imena Andrej je Andreja (2016: 9.427ꜜ - 10. mesto; 2006: 9.587 - 13. mesto; 1994: 9.471; 1971: 3.512).

God:
• 9. januar
• 13. maj
• 15. maj
• 16. maj
• 29. maj
• 3. junij
• 4. junij
• 4. julij
• 17. julij
• 19. avgust
• 20. september
• 23. september
• 1. oktober
• 20. oktober
• 10. november
• 24. november
• 30. novembr

Ime Andrej izhaja iz latinskega imena Andreas, to pa iz grškega Andréas.Grško ime razlagajo iz grškega pridevnika andréios v pomenu 'možat, pogumen'. Ustrezno slovansko ime bi lahko bilo Hrabroslav, germansko pa Manno.

Iz imena Andrej in njegovih različic so nastali mnogi priimki, npr. Anderle, Anderlič, Anderluh, Andraš, Andrašič, Andraž, Andre, Andrej, Andrejak, Andrejaš, Andrejašič, Andrejč, Andrejčič, Andrejek, Andrejka, Andrejšek, Andrenšek, Andrevšek, Andrež, Andrič, Andrihar, Andrijanič, Andrijaš, Andrinek, Androjna, Draš, Draž, Logonder, Ondronšek.

Andrej je ime mnogih svetnikov. Novembrski (god 30. novembra) je sv. Andrej iz Betsajde, brat sv. Petra in prav tako ribič iz Kafarnauma. Skupaj s Petrom, Jakobom in Janezom se omenja med prvimi štirimi apostoli. Deloval je v Bitiniji, pri Skitih, v Traciji in Grčiji. V Patrasu je bil 30. novembra leta 60 križan na križu. Križ v obliki črke X se po njem imenuje Andrejev križ, omenja pa se prvič v 10. stoletju. Poševni Andrejev križ je istočasno grška okrajšava imena Kristus. Apostol Andrej velja za zavetnika Rusije, Grčije in Škotske, ribičev, mesarjev, vrvarjev; prošen je kot ženitni posredovalec, za otroški blagoslov, za lepo vreme, proti protinu, bolečemu grlu, šenu.

V svetniškem koledarju je še 23 svetnikov z imenom Andrej:

• Andrej Corsini, sv., † 1373, karmeličan in škof v mestu Fiesole v Italiji (6. januar, god 9. januar)
• Andrej Kim, sv., † 1798, mučenec v Koreji (5. februar)
• Andrej Hubert Fournet, sv., † 1834, župnik v zahodni Franciji (13. maj)
• Andrej, sv., 3. st., mučenec v Helespontu (15. maj)
• Andrej Bobola, sv., † 1657, jezuit, mučenec (16. maj)
• Andrej iz Kluž, sv., † 1465, mučenec v Carigradu (29. maj)
• Andrej, sv., † 1886, kraljev bobnar, mučenec v Ugandi (26. maj, god 3. junij)
• Andrej Caccioli, sv., † 1254, manjši brat iz Foligna v Italiji (3. junij)
• Andrej Jeruzalemski, sv., † 740, škof na Kreti (4. junij)
• Andrej Tuong, sv., † 1862, mučenec v Vietnamu (16. junij)
• Andrej s Krete, sv., † 740, škof v Gortini (4. julij)
• Andrej in Benedikt, sv., † ok. 1020, samotarja na Madžarskem (17. julij)
• Andrej in tovariši, sv., 4. st., vojaki, mučenci v Kilikiji v Aziji (19. avgust)
• Andrej Chong, sv., † 1840, mučenec v Seulu v Koreji (23. januar, god 20. september)
• Andrej Kim, sv., † 1846, prvi korejski duhovnik, mučenec (16. september, god 20. september)
• Andrej Kim Taegon, Pavel Chong Hasang in tovariši, sv., † 1846, korejski mučenci (20. september)
• Andrej, Janez, Peter in Anton, sv., † po 881, mučenci v severni Afriki (23. september)
• Andrej, sv., † 1617, mučenec v Nagasakiju na Japonskem (1. oktober)
• Andrej s Krete, sv., † 766, mučenec v Carigradu (20. oktober)
• Andrej Avelinski, sv., † 1608, duhovnik (10. november)
• Andrej Dung-Lac in tovariši, sv., † 1625-1886, vietnamski mučenci (24. november)
• Andrej Trong, sv., † 1835, mučenec v Vietnamu (28. november, god 24. november)
• Andrej iz Antiohije, sv., † 1360, kanonik v Annecyju v Franciji (30. november)

Svetim Andrejem je pri nas posvečeno okrog 45 cerkva. Po nekaterih so bila poimenovana naselja Sv. Andrej, Št. Andraž, Štandrež.

Z rimo Pandrej se Andrej pojavlja tudi v ljudski pesmi v posmehuljah (Andrej Pandrej peč podrv...), Andrež pa z rimo bandrež (Andrež bandrež peč podrv...).

Med ženskimi imeni je ime Severina na 643. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bila s tem imenom poimenovana 99 (2010: 101; 1994: 96; 1971: 45) oseba. Različice: Rina (2016: 88; 2010: 70), Severa, Severin, Severine, Severinka. Moške oblike: Severin (2016: 159; 2010: 162; 1994: 160; 1971: 133), Severij, Severino.

God:
• 8. januar
• 23. januar
• 11. februar
• 8. junij
• 23. oktober
• 27. november

Ime Severina je ženska oblika imena Severin. To izhaja iz latinskega imena Severinus, ki je manjšalnica latinskega imena Severus. To ime razlagajo iz latinskega pridevnika severus 'resen, vesten, strog; osoren, krut, strašen'. Severus,slovensko Sever (pri nas zdaj samo priimek), je bilo rimsko rodovno ime. Tako sta se imenovala dva rimska cesarja: Septimij Severus in Aleksander Severus. Med svetniki je zelo znan Severus, škof v Ravenni v 4. stoletju (v koledarju 1. februarja). Sever in Severin sta pri Nemcih Severus, Severin, spodnjenemško Sören, pri Dancih Sören, iz tega priimek Sörensen, pri Francozih Sévère, ljudsko Sève, ter Séverin, Sévery, Surin.

Med svetimi Severini je Severin, apostol Norika, tj. Avstrije južno od Donave, ki je umrl leta 482 (v koledarju 8. januarja). Velja za zavetnika tkalcev platna, vinogradnikov, ujetnikov itd. Ime Severina z različicami je v koledarju uvrščeno k imenu Severin.

V koledarju je še več svetnikov s tem in podobnim imenom:

Severin, sv., 6. st., opat v Chateau-Landonu v Franciji (11. februar)
Severin, sv., 6. st., škof v San Severinu v Italiji (8. junij)
Severin, sv., 5. st., škof iz Bordeauxja v Franciji (23. oktober)
Severin, sv., 6. st., samotar v Parizu v Franciji (27. november)

Sever, sv., † po 342, škof v Ravenni v Italiji (1. februar)
Sever, sv., † 409, škof v Neaplju v Italiji (29. april)
Sever, sv., † ok. 500, duhovnik pri Bigorre (Tarbes) v Franciji (1. avgust)
Sever, sv., 5. st., opat v južni Franciji (25. avgust)
Sever, sv., 5. st., škof v Trierju v Nemčiji (15. oktober)

Severijan, sv., 4. st., mučenec v Sebasti (9. september)
Severijan in njegova žena Akvila, sv., 3. st., mučenca v Cezareji v Mavretaniji (23. januar)