Adam je na 279. mestu med manj pogostimi moškimi imeni V Sloveniji. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2011 z imenom Adam poimenovanih 452 (1971: 197; 1994: 247) oseb. Zanimanje zanj se je po letu 1990 povečevalo, tako da je polovica zdaj živih Adamov rojena po tem letu. Zelo redki sta različici Adem in Adamo.

God:
• 16. maj
• 24. december

Ime Adam je svetopisemsko in izhaja prek latinskega Adam, Adamus in grškega Adám iz hebrejskega Adám. Ta se po Genezi povezuje s hebrejskim adamáh v pomenu 'tla, zemlja', dalje z akadijskim adámu 'delati, proizvajati; roditi'. Pomeni splošno 'človek', izjemoma tudi 'moški' kot latinsko vir, tudi 'zemljan' (prim. latinsko homo 'človek' in humus 'zemlja, prst'). V arabščini imenu Adam ustreza ime Ādäm, iz katerega je pri nas muslimansko ime Adem.

Po stari zavezi je Adam prvi človek, praoče človeškega rodu in sta skupaj z Evo prvi človeški par. Imela sta tri sinove: Kajna, Abela in Seta. Njuno življenje je opisano v Prvi Mojzesovi knjigi – Genezi. V novi zavezi se Adam pogosto vzporeja s Kristusom. Tako je Adam simbol telesnega življenja in krivde, Kristus simbol opravičenja in nadnaravnega življenja.

V priimkovnem procesu so iz imena Adam nastali priimki Adam (2008: 344), Adamič (626), Adamčič (25), Adamlje (142), Adamovič (11).

V zvezi s svetopisemskim Adamom so Adamove knjige, judovski, kasneje krščansko predelani spisi, ki spadajo k t. i. legendam o očakih in so ohranjeni v različnih verzijah. V obliki legend pripovedujejo zgodbo o Adamu in Evi od greha do njune smrti in pogreba. Po svetopisemskem Adamu so nastali tudi nekateri izrazi in frazemi: Adam pomeni 'človek nasploh, zlasti moški, navadno gol, nag'. Frazem biti Adamov sin pomeni 'biti navaden človek z vsemi slabostmi', izraza Adamov rod in Adamovi potomci pa pomenita 'ljudje'. V zvezi z okušanjem prepovedanega sada v raju sta izraza Adamovo jabolko in adamovec 'vidna rustančna izboklina na moškem vratu'. Po besedni zvezi Adamova žena v pomenu 'ženska' so nastali sopomenski izrazi adamka, adamovica, adamica in šaljivo Adamovo rebro. Adam je tudi v rimanem verzu Adam badam, bukov kij, dlje ga suneš, dlje leti.

V koledarju je Adam skupaj z Evo 24. decembra, med svetniki pa je tudi Adam, opat v Firmiju v Italiji (umrl ok. 1210), ki goduje 16. maja.

Zelo znan imetnik imena Adam je bil Adam Bohorič, protestantski šolnik in slovničar, ki je napisal prvo slovensko slovnico Articae horulae in uvedel črkopis, ki se po njem imenuje bohoričica.

Karel je med moškimi imeni v Sloveniji na 146. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2016 z imenom Karel poimenovanih 1.357 (1971: 6.083; 1994: 2.584; 2008: 1.636) oseb. Njegove različice so: Karl (2008: 1.242; 2016: 1.018; 176. mesto), Karol (2008: 812; 2016: 570), Karli (66), Karlo (2008: 357; 2016: 320). Ženska oblika imena Karl je Karla (2008: 377; 2016: 401ꜛ) z različicami Kaja (1971: 15: 1994: 1.119; 2008: 2.880; 93. mesto; 2016: 3.679; 75. mesto), Karlina (112), Karlinca (11), Karlota (5), Karolina (2008: 2.295; 115. mesto; 2016: 2.075ꜜ; 124. mesto), Lina (2008: 631; 235. mesto; 2016: 1.303ꜛ; 171. mesto), Šarlota (21), Lota (12), Loti (2008: 141; 2016: 265), Lotka (12).

God:
• 6. januar
• 28. januar
• 2. marec
• 21. maj
• 3. junij
• 12. avgust
• 20. september
• 4. november

Ime Karel je po izvoru germansko. Nemško Karl razlagajo iz starovisokonemškega karl v pomenu 'mož, soprog'. Ta je v stari nordijščini pomenil tudi 'snubač brez dediščine'. Sorodno je današnje nemško Kerl 'dečko, možak, korenjak', iz tega tudi slovensko pogovorno kerlc 'postaven, sposoben moški'.

Imena Karlina, Karlinca, Karlinka, Karlota so izpeljanke imena Karla. Imenu Karlota ustreza francosko Charlotte, iz nje je slovenska izgovorna različica Šarlota, iz te pa skrajšane ali ljubkovalne oblike Lota, Loti, Lotka. Skrajšana ali ljubkovalna oblika imena Karolina je Lina, medtem ko je ime Kaja možna tvorjenka na  ja iz imen, ki se začenjajo z Ka-, tj. iz Kajetana, Karla, Katarina.

Karel je bilo pogosto ime evropskih vladarjev. Najbolj znan med njimi je bil Karel I. Veliki, frankovski kralj in rimski cesar (742–814). Po njem se imenuje vladarska rodovina Karolingi, pri zahodnih Slovanih pa splošno vladarsko poimenovanje kralj, podobno kot sta po rimskem cesarju Juliju Cezarju nastali slovanski vladarski poimenovanji cesar in car, nemško Kaiser.

Karel je ime več svetnikov. Najbolj znan je Karel Boromejski, nadškof v Milanu v 16. stoletju (god 4. novembra). Med drugim velja za zavetnika dušnih pastirjev, semenišč, salzburške univerze ter proti kugi. V koledarju so še: 28. januarja že omenjeni Karel Veliki, 2. marca Karel Dobri, flamski knez (u. 1127), 3. junija Karel Lwanga (u. 1886) in ugandski mučenci.

Ime Tomaž je med najpogostejšimi moškimi imeni na 14. mestu. Leta 2016 se je tako imenovalo 11.417 (2006: 11.479) oseb. Manj pogoste so bile različice Thomas (129), Tom (2016: 297; 2006: 208), Toma (30), Tomas (2016: 190; 2006: 144), Tomi (2016:576; 2006: 488), Tomo (2016: 508; 2006: 547). Oblika Tomažek je ljubkovalna in v glavnem klicna oblika.

God:
• 11. januar
• 28. januar
• 22. marec
• 1. april
• 22. junij
• 23. junij
• 3. julij
• 1. avgust
• 2. avgust
• 25. avgust
• 8. september
• 25. oktober
• 24. november
• 10. december
• 12. december
• 29. december

Tomaž je svetopisemsko ime. Izhaja iz latinskega imena Thomas, to pa tako kot grško Thōmás iz aramejskega Toma z nekdanjim pomenom 'dvojček'.

Iz imena Tomaž in različic so nastali priimki, npr. Tomažič, Tomažin, Tomažinčič, Tomc, Tomlje, Tomše, Tomšič.

Ime Tomaž je tudi v slovenski ljudski pesmi, in to v ljudskih posmehuljah.

Tomaž je ime več svetnikov.
Zelo znan je svetopisemski Tomaž, ki je bil eden od dvanajsterih Jezusovih apostolov (v koledarju 3. julija). Ni verjel, da je Jezus vstal od mrtvih in se je hotel o tem sam prepričati z dotikom. Zato je dobil vzdevek neverni Tomaž. Danes tako imenujemo človeka, ki česa ne verjame.
Decembrski je Tomaž Becket, nadškof v Canterburyju in mučenec (god 29. decembra). V njegovi stolnici ga je leta 1170 dal umoriti angleški kralj Henrik II. Zelo znan je tudi Tomaž Akvinski iz 13. stoletja (v koledarju 28. januarja), dominikanec in znan predstavnik sholastike.
V koledarju je 22. junija še Tomaž More, angleški humanist in državnik (1478–1535), avtor znamenite Utopije, mučenec vesti in zgled značajnosti. Henrik VIII. ga je dal umoriti. Film o njem se imenuje Človek za vse čase. Svetemu Tomažu v čast so pri nas sezidali 34 cerkva.

Seznam vseh svetnikov in blaženih po imenu Tomaž v Letu svetnikov:

svetniki (16)

Tomaž, sv., † ok. 67, apostol (3. julij)
Tomaž, sv., † ok. 1300, avguštinski redovnik v Riminiju v Italiji (1. avgust)
Tomaž, sv., † 72.0, opat v Farfi v Italiji (10. december)
Tomaž Akvinski, sv., † 1274, dominikanec, cerkveni učitelj iz Italije (28. januar)
Tomaž Becket, sv., † 1170, škof in mučenec (29. december)
Tomaž de la Hale, sv., † 1295, menih in mučenec v Dovru v Angliji (2. avgust)
Tomaž Du in Dominik Xuyen, sv., † 1839, mučenca v Vietnamu (26. november, god 24. november)
Tomaž Garnet, sv., † 1608, jezuit, mučenec v Londonu v Angliji (23. junij, god 25. oktober)
Tomaž Holland, sv., † 1642, mučenec v Londonu v Angliji (12. december)
Tomaž I., sv., † ok. 610, patriarh v Carigradu (22. marec)
Tomaž iz Canteloupa, sv., † 1282, škof v Herfordu v Angliji (25. avgust)
Tomaž iz Corija v Italiji, sv., † 1729, frančiškan, mučenec na Kitajskem (11. januar)
Tomaž Kuong, sv., † 1861, duhovnik in mučenec v Vietnamu (30. januar, god 24. november)
Tomaž More, sv., † 1535, državnik, mučenec (22. junij) - Janez Fisher in Tomaž More
Tomaž Toan, sv., † 1840, mučenec v Vietnamu (27. junij, god 24. november)
Tomaž Villanovski, sv., † 1555, škof (8. september)

blaženi (26)

Tomaž Cotenda Kiuna in 10 tovarišev, bl., † 1619, mučenci v Nagasakiju na Japonskem (27. november, god 6. november) — Alfonz de Navarrete in 204 mučenci
Tomaž Alfield, bl., † 1585, mučenec v Londonu v Angliji (6. julij)
Tomaž Green in Valter Person, bl., † 1537, mučenca v Londonu v Angliji (10. junij)
Tomaž Helye, bl., † 1257, duhovnik v Normandiji v Franciji (19. oktober)
Tomaž Hemmersford in tovariši, bl., † 1584, 107 mučencev v Londonu (12. februar)
Tomaž iz Firenc, bl., † 1147, manjši brat v Rietiju v Italiji (31. oktober)
Tomaž Johnson, bl., † 1537, mučenec v Londonu v Angliji (20. september)
Tomaž Maxfield, bl., † 1616, mučenec v Londonu v Angliji (1. julij)
Tomaž Pickering, bl., † 1679, benediktinski menih in mučenec v Londonu (9. maj)
Tomaž Plumtree, bl., † I57°, duhovnik in mučenec v Durhamu v Angliji (4. januar)
Tomaž Redying, bl., † 1537, mučenec v Londonu v Angliji (16. junij)
Tomaž Reggio, bl., † 1901, nadškof v Genovi (22. november, god 6. januar)
Tomaž Reynolds, bl., † 1642, angleški duhovnik, mučenec (31. januar) — Alban Roe in Tomaž Reynolds
Tomaž Scryven, bl., † 1537, mučenec v Londonu v Angliji (15. junij)
Tomaž Sherwood, bl., † 1578, mučenec v Londonu v Angliji (7. februar)
Tomaž Terai in tovariši, bl., † 1630, mučenci v Nagasakiju na Japonskem (28. oktober)
Tomaž Thwing, bl., † 1680, mučenec v Yorku v Angliji (23. oktober)
Tomaž Watkinson, bl., † 1591, angleški mučenec (31. maj) - glej Robert Thorpe in Tomaž Watkinson
Tomaž Welbourne, bl., † 1605, mučenec v Yorku v Angliji (1. avgust)
Tomaž Whitebread in drugi, bl., † 1679, mučenci v Londonu (20. junij)
Tomaž Woodhouse, bl., † 1573, mučenec v Londonu v Angliji (19. junij)
Tomaž Zumarraga, Apolinarij Franco in štirje tovariši, bl., † 1622, japonski mučenci (12. september, god 6. november) - Alfonz de Navarrete in 204 mučenci
Tomaž, Janez in Robert, bl., † 1582, angleški duhovniki in mučenci (28. maj)
Tomaž Tolentinski in tovariši, bl., † 1322, mučenci, misijonarji v Indiji (1. april)
Tomaž Tunstall, bl., † 1616, mučenec v Norwicku v Angliji (18. julij)
Tomaž Tzuji in dva tovariša, bl., † 1627, mučenci v Nagasakiju na Japonskem (7. september, god 6. november) —Alfonz de Navarrete in 204 mučenci

Domača oblika skandinavskega imena Britta, ki je klicna oblika imena Brigita. V koledarju je 27. januarja Brita, devica iz Galije. Na isti dan goduje tudi Mavra, ki je tudi živela v Galiji.

God:
• 27. januar

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Tit na 474. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo z imenom Tit poimenovanih 168 (2008: 151; 1994: 45; 1971: 17) oseb. Različice: Titan, Tito (2011: 8), Titoslav. Ženske oblike: Tita (2011: 68; 2008: 59; 1994: 29; 1971: 14), Titina (2011: 5), Titka, Titomirka.

God:
• 26. januar

Ime Tit izhaja iz latinskega imena Titus, katerega pomen ni zadovoljivo pojasnjen. Nekateri ga razlagajo z latinskim titus 'golob' (posebna vrsta poljskih golobov nasproti splošnejšemu columba) drugi z latinskim titulus 'naslov, častno ime; čast, slava, ugled itd.' ali z glagolom tueor, tuitus, tutus sum v pomenih 'gledati, paziti na kaj, hraniti, čuvati; ščititi, braniti, zavzemati se za kaj', torej s prvotnim pomenom 'branitelj, zaščitnik', kot npr. pri imenih Aleksej, Aleksander, Branko.

Najbolj znan sodobni Tit je bil Josip Broz Tito. Poimenovanje Tito temelji na dejstvu, da je bilo ime Tit pogosto kajkavsko ime. Sama oblika na  o je sicer italijanska. Ime Tit je bilo znano tudi na Slovenskem, o čemer priča priimek Titovšek. Iz rimske zgodovine omenjam dva Tita. Prvi je Tit Vespazijan (39–81), rimski cesar, ki je leta 70 zavzel in razdejal Jeruzalem. Drugi je bil Tit Livij Vespazijan (9–79), rimski cesar, ki je 30-leten stopil na prestol ter z modrim vladanjem in skrbjo za gospodarstvo dal zgled vladarja. Ljudstvo ga je imenovalo oče domovine.

V koledarju je Tit skupaj s Timotejem 26. januarja. Po novo zavezi je bil Tit Pavlov sodelavec. Spreobrnil ga je Pavel. Bil je prvi kristjan iz poganstva, ki je postal misijonar. Nanj je naslovljeno Pismo Titu, eno izmed znanih Pavlovih pisem.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Ksenija na 119. mestu. Tako se je leta 2006 imenovalo 2182 (1971: 968; 1994: 2188) oseb. Skoraj dve tretjini oseb s tem imenom je bilo rojenih v obdobju 1961–1980. Precej manj pogoste ali redke so bile različice Ksenia (6), Ksenja (390), Senija (214), Senja (37), Sena (27), Senka (120). Zelo redka je bila moška oblika Senko (6).

God:
• 24. januar
• 26. januar
• 23. september

Ime Ksenija izhaja iz latinskega imena Xenia, to pa iz grškega Ksenía. Grško ime se povezuje z grško besedo ksenía 'gostoljubnost, gostoljuben sprejem, pogostitev; tujinstvo'. Ksenija naj bi torej prvotno pomenila 'gostoljubna'. Nekateri ime Ksenija povezujejo z grškim pridevnikom ksénos 'tuj, inostranski, inozemski, nenavaden, nov, neznan, nevešč' in torej domnevajo prvotni pomen 'tujka'. Podobno razlagajo grško ime Ksenofon z različico Ksenofanes, tj. 'kdor govori v tujem jeziku'.

V koledarju se Ksenija z različicami pridružuje imenu Ksenofon – tako se je imenoval palestinski redovnik, ki je umrl v 6. stoletju (god 26. januarja) – ali sv. Polikseni, devici (god 23. septembra).

Ime Henrik je med moškimi imeni v Sloveniji je na 278. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 452 (2011: 517; 2008: 544; 1994: 797; 1971: 983) oseb. Podrobnejši podatki kažejo, da se je zanimanje za ime Henrik začelo postopoma zmanjševati že po letu 1970. Njegove različice so : Hari (2016: 50; 2011: 48), Harry, Heinrich (7), Heinz, Henček, Henko, Henri (9), Henrih (22), Henry (6), Hinko (223), Riko (23). Ženske oblike: Henrika (2016: 22; 2011: 25), Henrijeta, Ika (54), Rika (18).

God:
• 19. januar
• 27. januar
• 2. marec
• 25. junij
• 13. julij
• 25. oktober

Ime Henrik izhaja iz nemščine, v kateri je oblika Heinrich zloženka iz starovisokonemških občnih besed heim 'hiša, dom' in rīchi 'mogočen, knez'. Henrik je nizozemsko Hendrik, francosko Henri, ženska oblika Henriette, italijansko Enrico, češko Jindřich. Nemške skrajšane oblike imena Heinrich so Hein, Heinko, Heino, Heinz, Hinz, pri Angležih Henry, Harry.

Henrik je ime več svetnikov. V koledarju sta npr. Henrik Suzo, redovnik (2. marca), Henrik II., rimskonemški cesar od 1002–1024 (13. julija). Žena tega cesarskega Henrika je bila sv. Kunigunda. Pri nas so mu posvečene tri cerkve, med njimi Sv. Areh na Pohorju, stara božjepotna cerkev in priljubljena izletniška točka.

Henrik je bilo tudi ime mnogih evropskih kraljev in vladarjev. Znani slovenski Henrik je Hinko Smrekar, grafik in karikaturist (1883–1942).

Med najpogostejšimi moškimi imeni je Vincenc na 123. mestu. Konec leta 2008 je bilo s tem imenom poimenovanih 1709 (1971: 1480; 1994: 2574) oseb. Različice: Cenc, Cencek, Cenko (vse zelo redke, večinoma klicne), Cene (2008: 68; 1994: 40; 1971: 24), Vinko (2008: 3349; 1994: 4203; 1971: 8651). Ženske oblike: Vincencija (2008: 94; 1994: 126; 1971: 152), Vinka (2008: 171; 1971: 57), Cenka (2008: 5).

God:
• 22. januar
• 8. marec
• 5. april
• 24. maj
• 14. julij
• 25. september
• 27. september
• 27. oktober

Vincenc z daljšo različico Vincencij izhaja iz latinskega imena Vincentius. To se povezuje z latinsko besedo vincens, v rodilniku vincentis v pomenu 'zmagujoč'. Vincencu je po nekdanjem pomenu zelo blizu ime Viktor, ki ga razlagajo iz latinskega victor 'zmagovalec'. Imenoma Vincenc in Viktor ustreza slovensko Zmagoslav, skrajšano Zmago.

Ime Cene je nastalo po krajšanju iz imena Vincenc. Tvorjeno je s končnico  e, ki pomeni 'manjšalnost in (ali) ljubkovalnost'. S končnico  ko sta po krajšanju iz imena Vincenc tvorjeni imeni Cenko in Vinko. Ime Cenc je prav tako nastalo po krajšanju iz imena Vincenc, medtem ko je ime Cencek ljubkovalna tvorjenka na  ek iz imena Cenc.

V koledarju je 27. septembra Vincenc Pavelski, redovni ustanovitelj lazaristov (u. leta 1660). V njem so še: 22. januarja Vincenc, španski diakon, mučenec (u. 304), 8. marca Vincenc Kadlubek, poljski škof (u. 1223), 5. aprila Vincenc Ferrer, španski duhovnik (u. 1419), 24. maja Vincenc Lerinski, galski mučenec (u. pred 450), 14. julija Vincenc Madelgaire, belgijski spokornik (u. 677), 27. okt. Vincenc, španski mučenec (u. 303).