Pavla in Darinka Bajec nista kakršnikoli devetdesetletnici, ampak sta rodni sestri, ki sta si izbrali redovniški poklic, sestri pa sta tudi v umetniškem ustvarjanju. V samostanu šolskih sester v Radovljici, kjer sta preživeli lep del svojega redovnega življenja, je bila decembra 2012 odprta razstava njunih umetniških del. Kakor sta različni po značaju, tako sta različni tudi po svojih delih. S. Darinka se je izšolala za oblikovanje keramike, zlasti krožnikov, in za svoje delo požela tudi nekaj nagrad. S. Pavla pa je znana kot izdelovalka keramičnih jaslic, risanju tihožitij in kopiranju znamenitih umetniških del. Obe sta prispevali veliko načrtov za mašne plašče in druga bogoslužna oblačila, ki jih je izdelala znamenita vezilnica šolskih sester v Radovljici.

O sestrah, ki svoja visoka leta ustvarjalno preživljata na svojem domu v Skriljah v župniji Kamnje na Vipavskem, je TV Slovenija posnela tudi film.

Seveda gre za evropsko nogometno prvenstvo duhovnikov. To, že šesto prvenstvo, bo potekalo od ponedeljka, 25. februarja do petka, 1. marca 2013 v Celju. Udeležilo se ga bo 11 ali 12 ekip (130 – 140 duhovnikov). Dnevi prvenstva niso samo dnevi tekmovalnosti, ampak predvsem dnevi bratskega druženja ter športnega užitka, poleg tega pa tudi spoznavanja krajevne Cerkve ter države gostiteljice.

Vsako leto tekmovanje pripravlja moštvo iz ene države, letos ga pripravljajo slovenski duhovniki. Nekateri naši duhovniki se že več kot 27 let zbirajo v športnem društvu Pax (mir). Ob raznih športnih ter družabnih prireditvah ohranjajo telesno kondicijo ter utrjujejo duhovniško povezanost. Društvo je prostovoljno in nepridobitno združenje katoliških duhovnikov, redovnikov, diakonov ter bogoslovcev, ki se ukvarja s športno-rekreacijskimi ter izobraževalnimi dejavnostmi. Uradno šteje okrog 20 članov.

Odlična priprava na evropsko prvenstvo duhovnikov v dvoranskem nogometu je bila tudi nogometna tekma v Novi Gorici. Duhovniška ekipa Pax se je pomerila s policisti in člani vodstva ter strokovnega štaba novogoriškega nogometnega prvoligaša.

Različice: Osvald, Osvald Vilibald, Oswald, Ozvald, Ožbald, Ožbald Ludvik, Ažbe, Ožbe, Ožbej, Ožbi, Ožbold, Ožbolt.

God:
• 29. februar
• 5. avgust

Ime Ožbalt, ki je značilno predvsem za Koroško, izhaja iz nemškega imena Oswald. To razlagajo kot zloženko iz anglosaksonskega ös 'Bog' in waltan 'vladati'. Sestavino ös v prvem delu imajo še naslednja nemška zložena imena: Osmund, Osmar, Oswin, Ansgar, Anshelm, Ansbert, Osbert. Z besedo ös so sorodni tudi Azi »v nordijskem bajeslovju božanska bitja, ki povzročajo spremembe v naravi in odločajo o človeški usodi«.

Ime Ožbalt je v obliki Osvald izpričano v 9. stoletju. V 2. knjigi GZS je okrog leta 860 omenjen Oswaldus, pokrajinski škof med Slovenci; v 5. knjigi GZS leta 1242 Oswaldus iz Momjana v Istri ...

Na današnji dan se spominjamo sv. Osvalda, ki je bil škof v mestu Worcester v Angliji in nazadnje nadškof v Yorku († 992). Bolj čaščen je pri nas drugi Osvald (Ožbalt ali Ožbolt), angleški kralj iz prve polovice 7. stoletja. V izgnanstvu na Škotskem se je pokristjanil. Po vrnitvi na prestol se je zavzemal za širjenje krščanstva in padel v boju s poganskimi Mercijevci (god 5. avgusta).

V Sloveniji je 22 cerkva sv. Ožbalta. Po cerkvah so poimenovana naselja Sv. Ožbolt, Šentožbolt, Sv. Ožbalt. V Sv. Ožbaltu v občini Radlje ob Dravi je cerkev sv. Ožbalta, ki se prvič omenja leta 1372. Ta kraj pa je znan po leta 1960 zgrajeni hidrocentrali Ožbalt.

Sv. Ožbalt je veljal za zavetnika v morskih nevarnostih, za zavetnika so ga imeli tudi savinjski splavarji, priporočali pa so mu letino, živino in vreme. To kažeta tudi naslednja vremenska pregovora: Če o sv. Ožboltu dežuje, še dolgo ni lepega vremena. Jakobova ajda in Ožboltova repa je malokdaj lepa.

Po Ožboltu se imenuje Ožboltov sejem 5. avgusta na Ptuju.

Roman je med najpogostejšimi moškimi imeni na 52. mestu. Tako je bilo leta 2016 poimenovanih 5.177 (1971: 4.881; 1994: 6.034; 2006: 5.563 - 45. mesto) oseb. Precej redki sta bile njegovi različici Romano (36) in Romi (12). Ženska oblika imena Roman je Romana (2016: 2.759 - 100. mesto: 2006: 2.878 - 92. mesto, 1971: 1.975; 1994: 3.003) z redkejšimi različicami Romanca (126), Romi (21), Romina (172).

God:
• 16. januar
• 28. februar
• 1. maj
• 1. junij
• 9. avgust
• 1. oktober
• 23. oktober
• 18. november
• 24. november

Romana:

• 23. februar
• 3. oktober

Ime Roman izhaja iz latinskega imena Romanus. To izhaja iz latinskega romanus v pomenu 'rimski, Rimljan', tj. državljan najbolj mogočnega cesarstva starega veka. Z mestom Rim je povezan tudi izvor imena Romeo, ki ga razlagajo iz srednjeveško latinskega romaeus 'romar, ki je šel v Rim'. Italijanska oblika imena Roman je Romano. To je prišlo v modo okrog leta 1870 in v dobi fašizma.

Roman je ime mnogih svetnikov (več kot 20), ki pa niso bili iz Rima, ampak z Vzhoda in iz Galije. V koledarju je 28. februarja Roman, opat, ki je umrl leta 464. Znan je tudi sv. Roman, sin kijevskega kneza Vladimira, začetnika ruske države (v koledarju 2. maja).

Roman Romanov je bil psevdonim slovenskega pisatelja Milana Puglja. Romanov pa se je imenovala ruska vladarska rodbina od 1613 do 1917.

Med imeni v Sloveniji je ime Gabrijel na 225. mestu. S tem imenom je bilo konec leta 2013 poimenovanih 605 oseb. Njegova pisna različica Gabriel je precej manj pogosta (283 oseb, 365. mesto), nekoliko bolj pogosta možna različica Gaber (373; 311. mesto), manj pogosti Jelko (51) in Gabor (5). Ženska oblika imena Gabrijel je Gabrijela (2110; 115. mesto) s pisno različico Gabriela (431; 293. mesto) in možnima skrajšanima oblikama Jela (273; 340. mesto) in Jelka (2623; 104. mesto).

God:
• 26. januar
• 27. februar
• 29. september
• 19. oktober

Gabrijel je svetopisemsko ime in izhaja iz hebrejskega imena Gabriél z nekdanjim pomenom 'božji mož, božji junak'. Ime Gaber je lahko nastalo tudi iz drevesnega poimenovanja gáber, ki je zelo produktivno v naselbinskih imenih, iz katerih so nastali tudi priimki, kot so Gaber, Gaberšček, Gaberšek, Gabršček, Gaberšnik, Gabrišček, Gabrovec, Gabrovšek.

Iz imena Gabrijel in njegovih oblik so nastali priimki Gabriel, Gabrijel, Gabrijelič, Gabrijelčič, Gabor, Gabrič, Gabric, Gabruč, Gabrijan, Gabrian, Gabrc, Gaberc, Gabrenja, Gabron.

Gabrijel je eden izmed nadangelov (v koledarju skupaj z Mihaelom in Rafaelom 29. septembra). V koledarju je 27. februarja še Gabrijel Žalostne matere Božje, redovnik († 1862); 26. januarja sv. Gabrijel, duhovnik in opat v Jeruzalemu († ok. 490); 19. oktobra goduje kanadski mučenec Gabrijel Lalemant († 1649) . Nadangel Gabrijel velja za zavetnika radia in vseh sredstev javnega obveščanja. V Sloveniji sta dve cerkvi sv. Gabrijela.

Med najpogostejšimi moškimi imeni je ime Aleksander na 47. mestu. Dne 1. 1. 2014 je bilo s tem imenom poimenovanih 5508 (1971: 5317; 1994: 5620; 2010: 5513) oseb. Različice: Aleksandar (2010: 1208; 2014: 1318), Aleš (10634, 16. mesto), Ale (75), Aleks (2010: 926; 2014: 1264), Aleksa (2010: 82; 2014: 107), Aleksej (2010: 202; 2014: 368), Aleksij (31), Alex (2010: 496; 2014: 676), Alexander (2010: 143; 2014: 187), Aljoša (1788), Sandi (2236), Sandor, Sandro (106), Saš (9), Saša (1427), Sašo (2010: 3185; 2014: 3153), Saško (89), Šandor (10), Šani (8). Ženska oblika: Aleksandra (4093, 67. mesto).

God:
• 26. februar
• 10. marec
• 14. marec
• 24. april
• 3. maj
• 16. maj
• 29. maj
• 6. junij
• 9. junij
• 11. avgust
• 26. avgust
• 28 avgust
• 11. oktober
• 12. december

Ime Aleksander izhaja prek latinskega Alexander iz grškega imena Aléksandros. To je zloženka iz grških besed aléksō 'branim' in anē´r, andrós 'mož, moški'. Po grški mitologiji je bil prvi Aleksander častni naziv Trojanca Parisa, sina Priama in Hekube. Ugrabil je Heleno in s tem povzročil trojansko vojno. Njegova sestra je bila Aleksandra, skrajšano Kasandra. Bila je bila prerokinja, ki je napovedovala nesrečo.

Aleksander je pri Angležih Alexander, skrajšano Al, Ali, Alex, Alix, Alec, Sandy, Sandie, pri Škotih Alasdair, poangleženo Alastair, Alaster, Alistair, pri Ircih Alastar, pri Italijanih Alessandro, skrajšano Sandro, pri Madžarih Sandor, pri Bolgarih skrajšano Aleko, pri Nemcih Alexander, skrajšano Alex, Lex, Sander, Xander, pri Hrvatih in Srbih Aleksandar, skrajšano Aleksa, Leksa, Leka, Leso, v Bosni in turško Skender.

Ime Aleksander je v zgodovini najbolj proslavil Aleksander Veliki ali Aleksander Makedonski, kralj in osvajalec, ki je živel od leta 356 do 323 pred našim štetjem. Sicer pa je bilo Aleksander ime mnogih vladarjev, papežev in drugih pomembnih oseb. Znan je tudi Aleksander Jaroslavič Nevski iz 13. stoletja, svetnik pravoslavne cerkve in knez v Velikem Novgorodu. Bil je uspešen v bojih proti Švedom, nemškemu viteškemu redu in Tatarom. Februarski (tj. 26. februarja) sv. Aleksander je Aleksander Aleksandrijski, mučenec, v koledarju pa so še svetniki:
• Aleksander, sv., prva st., mučenec v Apameji v Frigiji (10. marec) – skupaj z Gajem
• Aleksander, sv., † ok. 390, mučenec v Pidni (14. marec)
• Aleksander, sv., † 177, mučenec v Lyonu v Franciji (24. april)
• Aleksander, sv., ok. 250, jeruzalemski škof (16. maj)
• Aleksander, sv., † 397, mučenec iz Nonsberga pri Tridentu (29. maj) – skupaj s Sisinijem in Martirijem
• Aleksander, sv., 9. st., škof v Fiesolah v Italiji (6. junij)
• Aleksander, sv., 3./4. st., mučenec v Bergamu v Italiji (26. avgust)
• Aleksander, sv., † ok. 336, škof v Carigradu (28. avgust)
• Aleksander, sv., † 250, mučenec v Aleksandriji (12. december) – skupaj z Epimahom
• Aleksander in Antonina, sv., † 313, mučenca (9. junij)
• Aleksander Oglar, sv., 3. st., škof in mučenec (11. avgust)
• Aleksander Sauli, sv., † 1593, korziški apostol (11. oktober)
• Aleksander, Evencij in Teodul, sv., † 130 ?, mučenci (3. maj)

ter blaženi
• Aleksander Rawlins, bl., † 1595, mučenec v Yorku v Angliji (7. april)

Valburga je med ženskimi imeni v Sloveniji na 608. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 100 (1971: 147; 1994: 138) oseb. Podrobnejši statistični podatki kažejo, da je zanimanje za ime Valburga po letu 1970 prenehalo, tako da so vse nosilke tega imena zdaj stare več kot 40 let. Nekoliko drugače je z možnimi različicami: Valči (2011: 29), Vali (8), Valčka (7).

God:
• 25. februar

Ime Valburga izhaja iz nemškega imena Walburg z različicami Walburga, Walburge, Walpurga. Razlagajo jo kot zloženko iz starovisokonemških besed waltan 'gospodariti; vladati' in burg 'zaščita, zavetje'. Starejši obliki nemškega imena sta Waldburg, Waldburga, skrajšane in ljubkovalne oblike pa Waberl, Wala, Walli, Wally, Wobbe, Burga, Burge. Imena Valči, Vali, Valčka so lahko tudi skrajšane oblike imena Valerija.

V koledarju je 25. februarja Valburga, angleška opatinja (u. 779). Po cerkvi sv. Valburge je poimenovano naselje (Sv.) Valburga, ljudsko Šentomprga pri Smledniku.

V zvezi z Valburgo je pri Nemcih znana Valpurgina noč, tj. noč čarovnic pred 1. majem. Na Slovenskem so verovali, da so coprnice zelo nevarne ob binkoštih. V zvezi s tem je tudi verovanje, da ima binkoštna rosa posebno moč, pri Nemcih pa prvomajska rosa.

Matija je med moškimi imeni na 65. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2004 z imenom Matija poimenovano 4.154 (2004: 3563) oseb. Pogostejši sta bili različica Matjaž (2016: 9.575 - 22. mesto; 2004: 9.820 - 21. mesto) in skrajšana oblika Matic (2016: 6.253 - 41. mesto; 2004: 4.373 - 60. mesto). Ime Matic je v veliki modi v zadnjih desetletjih, saj je večina tako poimenovanih oseb rojena po letu 1980. Obstaja tudi ženska oblika Matija (14).

God:
• 30. januar
• 24. februar
• 3. junij

Ime Matija izhaja iz latinskega imena Mathias, to pa prek grških oblik Matthías in Mattháios iz hebrejskega Mattitjáhu. To je zloženka iz hebrejskega matti 'moj dar' in jah 'bog', torej je ime prvotno pomenilo 'moj dar je bog'. Ustrezno slovansko ime je Bogdan.

Sv. Matija, ki je bil po izdaji Juda Iškarjota in njegovem samomoru izbran kot dvanajsti apostol, je v koledarju 24., v prestopnem letu 25. februarja, po novi ureditvi 14. maja. Nastopa v znanem pregovoru Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga naredi.

Matije in druge oblike imena lahko godujejo

Matija, sv., 2. st., jeruzalemski škof (30. januar)
Matija, bl., † 1620, jap. katehist, mučenec (Alfonz de Navarrete in 204 mučenci - 22. maj, god 6. november)
Matija (Bogdan), sv., † ok. 63, apostol (pri nas god: 24. februar, v vesoljni Cerkvi god 14. maj)
Matija Kalemba/Molumba, sv., † 1886, ugandski mučenec (30. maj, god 3. junij)