Papež Frančišek je prinesel nov slog papeževanja. Ta je opazen že pri njegovi obleki, pa tudi v dejstvu, da se ni preselil v apostolsko palačo, ampak stanuje v Domu sv. Marte, kjer v tamkajšnji kapeli vsak dan mašuje in na njemu lasten prisrčen način nagovarja udeležence maše. Včasih je kar neverjetno konkreten. Tako je ob berilu, ki opisuje mučeništvo prvega mučenca Štefana dejal, da obrekovanje uničuje Božje delo. V prejšnjih nagovorih je poudaril, da ponižnost pomeni napredek v krščanskem življenju, da nas Gospod odrešuje s svojo ljubeznijo ... K mašam je povabil tudi vrtnarje in ljudi, ki skrbijo za snago v Vatikanu, torej 'najnižje'.

Poleg tega, da je sprejel predsednika Organizacije združenih narodov in Nobelovega nagrajenca za mir, ni mogel iz svoje kože in je tako 27. marca pisal obiskovalcem rimske Karitas: »Zahvaljujem se vam, za vašo bližino in naklonjenost. Naj vam Bog bogato poplača. Hvala vam, ker molite zame ..., ker sem molitve zelo potreben. Vedite, da vas nosim v svojem srcu in da sem vam vedno na razpolago.«

Novi papež je za poskrbel za posebno presenečenje, ko je imenoval skupino osmih kardinalov, ki mu bo svetovala pri vodenju vesoljne Cerkve in ki naj bi preučila osnutek ponovnega pregleda apostolske konstitucije Pastor bonus, ki ureja delovanje rimske kurije. S tem je sledil predlogom, ki so jih kardinali dali že na zasedanjih pred konklavom. Skupino sestavljajo kardinali z vseh celin.

Ime Jakob je med moškimi imeni v Sloveniji na 57. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 4.718 (1971: 5076; 1994: 2732; 2010: 3.692) oseb. Različice: Jak (2016: 11: 2010: 8), Jaka (1971: 134; 1994: 1596; 2010: 3729; 2016: 5.001- 56. mesto), Jakob, Jaš (1994: 7; 2010: 35; 2016: 88), Jaša (1980: 22; 1994: 91; 2008: 426; 2016: 747). Ženske oblike: Jakoba, Jakobina (2010: 19; 2016: 15), Jakica (14) Jaša (13).

God:
• 16. januar
• 18. januar
• 28. januar
• 14. marec
• 14. april
• 3. maj
• 6. maj
• 23. junij
• 15. julij
• 25. julij
• 20. september
• 1. november
• 19. november
• 24. november
• 27. november
• 28. november

Jakob je svetopisemsko ime. K nam je prišlo prek latinskega Jacobus in grškega Iakōb iz hebrejskega Jaakób. Izvor tega največkrat povezujejo s hebrejskim hákeb 'peta', ker se je Jakob rodil kot dvojček drugi in se držal svojega brata Ezava za peto: 'on drži za peto, on sledi za kom'. Nekateri navajajo še pomen 'ki prevari' ali 'Bog naj varuje'.

Ime Jaša je nastalo po krajšanju iz imena Jakob. Tvorjeno je s priponskim obrazilom ša, tj. Ja- + ša, ki je ruskega izvora in je imelo prvotno manjšalni in (ali) ljubkovalni pomen (prim. še Saša iz Aleksander, Griša iz Grigorij). Zaradi končnega -a se je prvotno moško priponsko obrazilo pri nas pričelo uporabljati tudi za ženska imena, ki so v nekaterih primerih pogostejša od enako pisanih moških, npr. Saša. Ime Jaka je tvorjenka na a iz skrajšane oblike imena Jakob, tj. iz Jak.

Jakob je angleško Jacob in James, skrajšano Jim, Jimmy, škotsko Jamie (tudi žensko), francosko Jacques, ženska oblika Jacqueline, italijansko Giacomo, starejše Giacobbe, nemško Jakob, češko Jakob, skrajšano Jaka, Jakeš, Kobeš, Kuba, hrvaško Jakov, Jakob, Jakub. Iz imena Jakob in njegovih različic je nastalo precej priimkov, npr. Jakac, Jakelj, Jaki, Jakil, Jaklič, Jakobčič, Jakobe, Jakobec, Jakobin, Jakomin, Jakop, Jakopec, Jakopič, Jakopin, Jakoš, Jakše, Jakšič, Kebe, Kobe, Kobetič.

V koledarju je več svetih Jakobov:

• Jakob, sv., 5. st., škof v francoskem mestu Tarentaise (16.januar)
• Jakob, sv., 6. st., puščavnik v Palestini (28. januar)
• Jakob, sv., † ok. 259, diakon, mučenec iz Lambese v afriški Numidiji (6. maj)
• Jakob, sv., 8. st., škof v Dijonu v Franciji (23. junij)
• Jakob, sv., 338, škof v Nisibeni (15. julij)
• Jakob, sv., † 344, duhovnik v Perziji (1. november)
• Jakob Benfatti, sv., † ok. 1322, škof v Mantovi v Italiji (19. november)
• Jakob Chastan, sv., † 1839, mučenec v Koreji (21. september, god 20. september)
• Jakob Do Mai Nam in tovariši, sv., † 1838, mučenci v Vietnamu (12. avgust, god 24. november)
• Jakob Hilarij Barbal Cosan, sv., † 1937, šolski brat, mučenec, ustreljen v španski revoluciji (18. januar)
• Jakob in Azes, sv., 4. st., duhovnik in diakon, mučenca v Perziji (14. april)
• Jakob iz Marke (Markič), sv., † 1476, ljudski pridigar (28. november)
• Jakob Razrezani, sv., † ok. 420, mučenec v Perziji (27. november)
• Jakob Mlajši, sv., 1. st., apostol (3. maj)
• Jakob Starejši, sv., † 44, apostol (25. julij)

Med moškimi imeni je ime Filip na 116. mestu. Tako se je konec leta 2007 imenovalo 1828 (1971: 1121; 1994: 984) oseb. Iz podatkov je tudi razvidno, da se je zanimanje za ime Filip v zadnjih dveh desetletjih zelo povečalo. Obstajata tudi zelo redki skrajšani obliki Lipče in Lipe, a se večinoma uporabljata le kot klicni obliki. Ženska oblika imena Filip je Filipa (1994: 10; 2007: 11) z izpeljanko Filipina (1994: 36; 2007: 28).

God:
• 3. maj
• 11. maj
• 12. maj
• 26. maj
• 10. julij
• 15. avgust
• 22. avgust
• 11. oktober
• 22. oktober
• 25. oktober

Ime Filip izhaja iz latinskega imena Philippus, to pa iz grškega Fílippos z nekdanjim pomenom 'ljubitelj konj'. Grško ime je zloženka iz grškega filéo 'ljubim, imam rad' in híppos 'konj'. Obe grški besedi najdemo v tujkah, kot filozof, filologija, germanofil, rusofil in hipodrom.

Iz imena Filip in njegovih oblik so nastali priimki Fila, Filej, Fili, Filip, Filipan, Filipančič, Filipčič, Filipič, Filipec, Filipšek, Filipovič, Lipe, Lipej, Lipše, Pipan.

Filip je ime več svetnikov. Prvi je apostol Filip iz Betsajde ob Galilejskem jezeru, ki je bil križan okrog leta 90 (v koledarju 3. maja). Velja za zavetnika klobučarjev in suknarjev. V Sloveniji je 8 cerkva sv. Filipa in Jakoba. Po sv. Filipu je poimenovan tudi mesec maj z izrazoma šentlipovšek in šentlipušnik, hrvaško kajkavsko filipovščak. Iz imenske oblike Lipe je nastal tudi izraz lipe 'omejen, neumen človek'. Iz zgodovine znan Filip je Filip Makedonski, oče Aleksandra Makedonskega. V zvezi z njim je izraz filípika 'oster, napadalen govor ali članek', ki je nastal po grškem filippikós 'Demostenovi govori proti Filipu Makedonskemu'.

Ime Boris je med moškimi imeni v Sloveniji na 28. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 z imenom Boris poimenovanih 8374 (2008: 8506; 1994: 9091; 1971: 6957) moških oseb. (Možne) različice imena Boris so: Bor (2012: 820), Bora (14), Boran (5), Borče (17), Borči, Borčo (7), Bore (36), Borislav (391), Borivoj (55), Borjan (8), Borko (67), Boro (246), Boroslav. Ženska oblika imena Boris je Borisa z (možnimi) različicami Bora (2012: 18), Borica (9), Borislava (72), Borislavka (20), Borjana (12), Borka (217).

God:
• 2. maj
• 24. julij

Ime Boris je bilo kot tudi druga slovanska imena sprejeto v naš imenski fond v zadnjih desetletjih 19. stoletja. Zelo se je uveljavilo po drugi svetovni vojni. Približno tri četrtine zdaj živih Borisov je namreč iz obdobja od 1951 do 1980. Navadno ga razlagajo kot skrajšano obliko iz slovanskega zloženega imena Borislav (prim. Borim iz Borimir). To je zloženka iz velelnika bori glagola boriti se in sestavine slav v pomenu 'slaven'. Ime Borislav je torej prvotno pomenilo 'kdor je slaven po borjenju, kdor naj bi se boril za slavo'. Ime Boris izvorno povezujejo tudi z imenom bolgarskega vladarja Bogoris, Borisis, ki je bil krščen za Mihaela leta 864 in je umrl 2. maja leta 907. Bolgarsko ime Bogoris razlagajo iz mongolskega bogori 'majhen'.

V koledarju je 2. maja bolgarski knez Boris Mihael († 907); 24. julija pa brata Roman in David (prej Boris in Gleb, gl. starorusko Povest' vremennyh let in Žitije Borisa in Gleba), kijevska kneza, mučenca († leta 1015)

Veseli nas, da je veliko bralcev z navdušenjem sprejelo odziv naše revije na izvolitev papeža Frančiška. Zadovoljni ste bili, da smo tako hitro natisnili tudi poster z njegovo podobo. Pripravljamo knjigo o papežu Frančišku: Papež Frančišek – njegovo življenje in izzivi. Napisal jo je italijanski časnikar Saverio Gaeta. Pri Ognjišču smo izpod njegovega peresa izdali knjigo Na nebeškem pragu – p. Pij iz Pietrelcine. Več bomo o knjigi napisali v prihodnji številki. Že sedaj na naši upravi sprejemamo prednaročila nanjo. Cena knjige bo okrog 10 €.

V maju je po naših župnijah največ prvih obhajil. Tudi zato smo vam pripravili posebno ponudbo knjig in raznih izdelkov, ki so primerni kot darilo za prvo obhajilo. Ponudbo si lahko ogledate na strani 58. Naj še omenimo, da smo ponatisnili darilno knjižico Prvo obhajilo. Knjigo Sveto pismo za vsak dan, primerno za prvoobhajansko darilo, vam nudimo kar 30% ceneje.

V tem času je tudi veliko birm. Prav tako smo vam za kot darilo ob prejemu tega zakramenta pripravili posebno ponudbo, ki si jo lahko ogledate na str. 122. Letos smo jo obogatili z nekaterimi knjigami za najstnike. Velikokrat slišimo, da je to najtežje obdobje in da je zelo težko najti za to starost primerne knjige. Zato smo toliko bolj veseli, da vam jih tokrat lahko kar nekaj ponudimo. Ponatisnili smo knjigi Karla Gržana Čas prekratkih hlač – prva izdaja je pošla v dobrem mesecu – in Misli mladosti. V tiskarni je že 11. izdaja knjige Dnevnik Anamarije, klasično delo za dekleta. Ob tem klasičnem delu pa bi vam priporočili še eno novejše, tudi namenjeno dekletom Dr@gi dnevnik.
Najstnikom bo 'pisana na kožo' tudi nova izdaja prirejenega Svetega pisma. Že 'elektronsko' zapisani naslov Sveto pismo.si kaže na njegovo vpetost v naš čas. Gre za moderno oblikovano knjigo. Besedilo je prirejeno za sodobno, 'računalniško' generacijo. Ima prijazno, tako imenovano integralno vezavo. Bo odlično darilo za birmance in najstnike, saj jim bo zapleteno svetopisemsko sporočilo posredovalo na prijazen in njim razumljiv način. Koristno je, če mladim ob prejemu zakramentov podarimo knjigo, ki jih bo duhovno obogatila. Tudi pakete za birmo, obhajilo in krst ter druge knjige si lahko ogledate na internetu (http://knjigarna.ognjisce.si)
V mesecu maju nam bo dobrodošla knjiga Zakaj pri nas ni tako? avtorice Eve Slivka. Ker je duhovitih zgodb z versko vzgojno vsebino za 'mulce' ravno 31, jih lahko uporabimo tudi kot šmarnično branje.

Ob vsem ne pozabljamo na otroke. V zbirki Deset minut je izšla knjiga Svetopisemski delovni zvezek. Vse, kar se je dogajalo v Jezusovem življenju od poklica prvih učencev do vstopa v veliko noč, bodo zvedeli otroci v tej knjigi. Še več, znanje bodo lahko preverili z reševanjem nalog in ugank, ki jim bodo svetopisemske dogodke približali na zanimiv način. Bogata knjiga z barvnimi ilustracijami ima izredno nizko ceno: 5,90 €. V tem času smo tudi oddali v tisk kar nekaj knjig za otroke, ki bodo prišle iz tiskarne zgodaj v jeseni in bodo na voljo za Miklavža in božično obdarovanje. Že sedaj vam jih priporočamo.

Ob koncu vas vabimo, da izpolnite vsakokratno anketo, ki je v Ognjišču, lahko pa jo poiščete tudi na naši spletni strani in jo tam rešite.

Žiga spada med zelo pogosta in tudi modna imena. Leta 2006 je bilo z imenom Žiga v Sloveniji poimenovanih 5372 oseb, kar je pomenilo 47. mesto med moškimi imeni. Močno povečano zanimanje za ime Žiga se je začelo po letu 1980 in traja še danes. Zelo redko je možno izhodiščno ime Siegfried (5), prav tako ime Sigmunt (manj kot 5), samo malo pogostejša pa je možna tvorjenka na ka Žika (12) z žensko obliko Žikica (5).

God:
• 1. maj

Ime Žiga je skrajšana oblika nemških imen, ki se začenjajo na Sieg-, kot Siegmund, Siegfried. Ime Sigmunt, tudi Sigmund, nemško Siegmund, je zloženo iz starovisokonemških besed sigu 'zmaga' in munt 'obramba, varstvo'. Sestavino sigu imajo npr. še naslednja nemška imena Siegbald, Siegbert, Siegher, Siegfried, Sieghard, Siegmar, Siegwald, Siegward. Različica nemškega imena Siegmund je Sigismund, pri Angležih Sigismund, Francozih Sigismond, Madžarih Zsigmond, skrajšano Zsiga, pri Čehih Zikmund, Poljakih Zygmunt. Pri nas se ime Sigmund ne uporablja več, ohranilo pa se je v priimku Sigmund (2006: 16 oseb).

Iz imen Žiga, Sigmund, Sigmunt, Sigismund, Siesmund in sorodnih imen so pri nas razen priimka Sigmund nastali še priimki Žiga (6), Žižmond (210, 2014. mesto), Žižmund (17), Žigon (450, 729. mesto).

V koledarju je Žiga takrat kot sv. Sigismund (1. maja), burgundski kralj, ki je umrl leta 523. V Sloveniji je ena cerkev sv. Žiga, tj. sv. Žiga na Polhovici, ki je podružnica fare sv. Jerneja v Šentjerneju na Dolenjskem in je bila zgrajena leta 1609. Znan Sigismund je Sigismund Luksemburški, rimsko-nemški cesar v letih 1410–1437, pri nas pa Žiga Zois, mentor in mecen slovenske literature in razsvetljenstva ter Žiga Herberstein, ki je živel v letih 1486–1566. Doma je bil iz Vipave in je bil diplomat in potopisec.

Ime Iztok je med moškimi imeni v Sloveniji na 80. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 3142 (1994: 3220; 1971: 1746) moških oseb. Pisna različica: Istok (2012: 117; 1994: 150; 1971: 252).

God:
• 1. maj (sv. Oriencij)
• 3. julij (sv. Anatolij Carigrajski)

V slovenski prostor je ime Iztok prišlo z zgodovinskim romanom Frana Saleškega Finžgarja Pod svobodnim soncem (1906–1907). Iztok je v njem glavni junak, v francoskem, nemškem in slovaškem prevodu pa je ime Iztok tudi naslov tega romana. Pisatelj Finžgar je imena v romanu zavestno izbral. Predstavnike raznih narodov v njem je skušal poimenovati z zanje značilnimi imeni. Tako tudi predstavnike slovanskih plemen Slovenov in Antov. Ime Iztok se povezuje s hrvaškim ali srbskim istok 'vzhod'. Iz tega je slovensko iztòk (pri Pleteršniku novoknjižno po hrvaškem, srbskem in v SSKJ zastarelo 'vzhod'). Oba tako kot rusko vostok izhajata iz starocerkvenoslovanskega vъstokъ, ki ga etimologi razlagajo kot kalk iz grškega anatolē´ 'vzhod'. Iz tega je nastalo ime Anatolij, rusko skrajšano Tolja, ter Anatolija 'vzhodna dežela'. Občno besedo vzhod, rusko voshod, pa razlagajo kot kalk iz latinskega oriens, v rodilniku orientis (iz tega je latinsko ime Orientius, slovensko Oriencij). Na slovenskem ozemlju se pojavlja tudi različica Istok. Iztok je torej glede na nastanek književno ime, kakršnih je v Sloveniji še nekaj, npr. Črtomir, Tugomir in se glede na izid romana Pod svobodnim soncem pojavi šele v 20. stoletju.

Kot nesvetniško ime se Iztok v koledarju pridružuje imenu Oriencij (1. maja): Oriencij, španski škof († 439). Prav tako tudi k imenu Anatol(ij): 3. julija Anatolij Carigrajski, škof († 458).

LETA 1519 UMRL LEONARDO DA VINCI

SLIKAR, KIPAR, ARHITEKT, GLASBENIK. NARAVOSLOVEC, TEHNIK, IZUMITELJ, EDEN NAJVEČJI UMOV V ZGODOVINI (* 1452)

Bil je vsestranski genij in glavni predstavnik renesančnega univerzalnega človeka, ki združuje umetnost in znanost. Njegovo glavno načelo je bilo znati opazovati, zato sta bila proučevanje narave in poskus izhodišče umetnosti in znanosti. Najbolj je znan po svojih slikarskih mojstrovinah (Ana Samotretja, Madona z otrokom, Poklon kraljev, Zadnja večerja, Mona Lisa, Janez Krstnik ...), prav tako pa tudi po številnih izumih, katerih načrte so našli šele po njegovi smrti.

več:
M. Erjavec, DaVinci – Genij: Na obisku, v: Ognjišče 5 (2013), 36-38.
S. Čuk, Leonardo da Vinci: Priloga, v: Ognjišče 5 (2019), 50-57.

Leonardova misel:

• Čeprav lahko človeška iznajdljivost pripomore k iznajdbam, ki s pomočjo različnih naprav služijo istemu cilju, ne bo nikoli razvil nobene, ki bi bila lepša, preprostejša ali bolj smiselna, kot to počne Narava; kajti v njenih iznajdbah ni nič pomanjkljivega in nič odvečnega.

LETA 1660 ROJEN ALESSANDRO SCARLATTI

ITALIJANSKI SKLADATELJ IN DIRIGENT († 1725)

Doma iz Palerma, iz glasbene družine: oče, dva brata in sestra so se ukvarjali z glasbo. O njegovem otroštvu je malo znanega, najverjetneje se je šolal v Rimu pri skladatelju oratorijev Carissimiju. Poročil se je z 18 leti in med desetimi otroki, se je kot glasbenik proslavil tudi njegov sin Domenico, ki mu je bil sam prvi učitelj. Najprej je pisal baročne opere, pozneje je utemeljil tridelno strukturo uverture, arijo in poudarjeno godalno sekcijo. Napisal je 115 oper (80 izgubljenih) in v njih predvsem poudarjal čustva in strasti. Bil je tudi eden največjih mojstrov kantate (okrog 800 jih je zložil). Ko je postal kapelnik švedske kraljice Kristine in vodja glasbenikov v Oratoriju sv. Marcela, ga je to spodbudilo, da se začne ukvarjati tudi s cerkveno glasbo. V Neaplju je nekaj časa vodja opere in prvi dirigent kraljeve godbe ter vodilna osebnost neapeljskega glasbenega življenja. Poleg skladateljskega dela je bil tudi izvrsten dirigent, čembalist, organist in pedagog. V svojih delih je uporabljal melodiko in ritem italijanske narodne glasbe ...

LETA 1721 ROJEN PETER PAVEL GLAVAR

DUHOVNIK, GOSPODARSTVENIK IN MECEN († 1784)

Peter Pavel Glavar šempetrski župnik, oskrbnik viteške komende, skrben in umni gospodar in dušni pastir. Zgodovina slovenskega ljudstva je ohranila spomin ne njegovo dolgoletno ljudstvu in cerkvi koristno delovanje. Bil je najumnejši čebelar, kmet in sadjar, bil je goreč oznanjevavec besede božje, dobrotnik svojih faranov, oče ubogim. Sezidal je šolo in poklical za učitelja Zupana iz Kamne Gorice. Ustanovil je v Komendi beneficiat in spolnil, kar je bil obljubil pri Svetem Joštu. Sezidal je v Tunjicah cerkev svete Ane. S svojo darovitostjo je namnožil tudi svetsko blago in kupil lanšpreško graščino na Dolenjskem, kamor se je v svojih starih letih preselil. S prijatelji je užival sadove svojega zemeljskega imetja ... –Tako je v zadnjem poglavju življenjepisne povesti Pater Pavel Glavar, lanšpreški gospod (1922) pisatelj Ivan Pregelj na kratko povzel vse odlike tega plemenitega moža.

več:
S. Čuk, Peter Pavel Glavar: Obletnica meseca, v: Ognjišče 1 (2014),

LETA 1772 ROJEN NOVALIS

NEMŠKI PESNIK (S PRAVIM IMENOM FRIEDRICH LEOPOLD FREIHERR VON HARDENBERG) († 1801)

Rojen v plemiški družini, študiral filozofijo, pravo in rudarstvo in tudi zaposlen je bil v upravi rudnika. V svojih pesmih se je nagibal k mistiki, opeval je idealizirane vrednote srednjega veka ... duhovno plat življenja, neskladnost med ideali (krščanskimi) in resničnostjo. Poleg F. Hölderlina velja za najpomembnejšega pesnika zgodnje nemške romantike. Pomemben je njegov esej Krščanstvo ali Evropa, v katerem je postavil takratni sodobni stvarnosti nasproti romantično predstavo srednjeveške Evrope. Njegovo najbolj znano pesniško delo so Himne noči (mistično dojemanje onstranstva) in Duhovne pesmi, nedokončan pa je ostal roman Heinrich von Ofterdingen.

nekaj njegovih misli in verzov:

• Pesniti pomeni izpovedati se.
  
• Otrok je ljubezen v vidni obliki.
  
• Vsenaokoli črno; resno drevje moli ... / v bližini nekje se potoček pretaka, šumi in se peni. / Iz teme je prišel sanjar-samotar, da si boli / izgrebe in izdahne v vsemir jih v kopreni megleni. // V zamaknjenju pijejo mu iskajoče oči / lunine žarke, da sprosi od nje si tišine. // Glej: kot da uslišale so ga pretajne moči : iz zemlje se dvigajo megle-bolesti v višine. (V nočnem parku)

LETA 1852 ROJEN JAKOB SKET

PISATELJ, PEDAGOG IN UREDNIK († 1912)

Na spominski plošči, ki jo je Družba sv. Mohorja dala postaviti svojemu dolgoletnemu odborniku in ravnatelju na njegovi rojstni hiši v Mestinju pri Sladki Gori, je dr. Jakob Sket predstavljen kot "profesor, pisatelj Miklove Zale, vzgojitelj in književnik". Zapustil je še nekaj drugih spisov, a Miklova Zala, "povest iz turških časov", je njegovo najbolj znano književno delo. Povest je bila tudi dramatizirana in je postala ena najbolj priljublje­nih ljudskih iger. "Oče" Miklove Zale je umrl na današnji dan.

več:
S. Čuk, Jakob Sket: Obletnica meseca, v: Ognjišče 5 (2002), 

LETA 1854 UMRL FRANC KSAVER LUŠIN

NADŠKOF, TEOLOG in FILOZOF (* 1781)

Po ljudski šoli v Tinjah je v Celovcu obiskoval gimnazijo, končal bogoslovje in leta 1804 prejel mašniško posvečenje. Na Dunaju je študiral orientalske jezike in doktoriral iz teologije. Leta 1823 je bil imenovan za škofa v Trentu, kjer je ostal deset let. Že tam je bilo za njegovo delo značilno ustanavljanje dobrodelnih zavodov (šol, bolnišnic, zavodov za prizadete), za katere je porabljal tudi svoj denar. Leta 1834 je postal nadškof v Lvovu, čez nekaj mesecev pa je bil imenovan za nadškofa Gorice in Gradiške ter primasa Ilirskega kraljestva.

LETA 1937 UMRL MATEJ HUBAD

PEVSKI PEDAGOG IN ZBOROVODJA (* 1866)

Po končanem šolanju na Dunaju je bil Matej Hubad, doma iz Skaručne pod Šmarno goro, v prvih desetletjih 20. stoletja osrednja osebnost slovenskega glasbenega življenja kot direktor Glasbene matice v Ljubljani. Bil je odličen pevski pedagog in zborovodja. Zbor Glasbene matice je dvignil na visoko koncertno raven.

LETA 1970 UMRL FRAN BRADAČ

PROFESOR, PREVAJALEC IZ GRŠČINE IN LATINŠČINE (* 1885)

Fran Bradač, rojen na Jami pri Žužemberku, je študiral klasično filologijo na Dunaju, izpopolnjeval se je še na Univerzah v Pragi in Berlinu. Najprej je bil gimnazijski profesor v Ljubljani, zatem pa je predaval grški jezik in književnost na ljubljanski univerzi. Raziskoval je zgodovino grške dramatike in gledališča, prevedel je veliko grških in latinskih klasikov, pa tudi iz češčine in nemščine. Sestavljal je grške in latinske učbenike in slovarje.

iskalec in zbiralec Marko Čuk