V župniji Laško smo se z mladimi pogovarjali o skromnosti. Izzvani so bili k razmisleku, koliko stvari se jim kopiči doma po sobah, koliko so padli v kolesje potrošništva, koliko sploh potrebujejo za življenje in tudi, če mislijo, da je Cerkev skromna. 

Pridobivanje znanja je proces, ki vzame svoj čas. Ob tem moramo dejavno sodelovati, se učiti, vaditi, ponavljati. In tudi pripravljati seminarske kot ob koncu šolanja in študija diplomske, magistrske in doktorske naloge.

Nekateri bi pri tem radi izbrali krajšo pot, ki pa ni poštena. Je kraja. Pa je kot taka tudi vrednostno in tudi kazensko ovrednotena?

Kar je moderno, ni vedno modro

Pogled na razvoj družbe daje veliko izgovorov, kako smo vpeti v tok, ki ne dopušča resnejšega ukvarjanja s hrano. Oskrbo smo v večjem delu, v mestih pa v celoti, prepustili trgovskim verigam, saj je ostalo le malo takih, ki se oskrbujejo neposredno na kmetijah.

Tako smo si ob prebujanju pomladi, ko se začnejo opravila na vrtovih in njivah približali to tematiko pridelave, priprave in uživanja hrane. Presenetljivi so podatki, če seštejemo število kilometrov nekaterih sadežev, ki jih hočemo uporabiti za sadno solato. Presenetljiv je naš odnos do izdelkov, ki jih dnevno srečujemo na prodajnih policah. Navadili smo se zahtevati in imeti na izbiro jagode v decembru, paradižnik v februarju in mladi krompir v marcu.

Kot že sam naslov teme pove, je glavna ugotovitev ta, da moderni čas in razvoj ni nujno prinesel tudi modrih odločitev na tem področju.

Matej Erjavec je obiskal razstavo DaVinci – Genij, ki je leta 2013 gostovala pri nas in iz članka tu povzemam nekaj misli, ki so vedno aktualne ...

Znati videti

Če se najprej ustavimo ob nekaj podatkih. Gre za potujočo razstavo, ki jo je pripravila skupina Grande Exhibitions v sodelovanju z italijanskim muzejem Il Genio di Leonardo da Vinci in s Pascalom Cotto iz francoskega Lumiere Technology. Razstava se je na poti po svetu ustavila že v 40 mestih, kjer si jo je ogledalo že več milijonov obiskovalcev. Razprostira se na nekaj več kot 1000 kvadratnih metrih, kar je ravno pravšnja površina, da eksponati niso preveč natrpani in da si za ogled razstave ni potrebno rezervirati polovice dneva.

Sodelovanje prej omenjenih skupin se je začelo s študijem Leonardovih kodeksov. Tako so dobili natančne skice in so lahko pričeli z izdelovanjem strojnih iznajdb in maket, ki si jih lahko ogledamo na tokratni razstavi. Večino eksponatov so priredili in izdelali v takšni velikosti, da jih lahko na razstavi primerno prikažejo, nekateri eksponati pa so na ogled tudi v naravni velikosti – torej v merah, kot jih je zasnoval Leonardo.

Priprava eksponatov je bila zelo zahtevna, saj zapiski v Leonardovih zvezkih niso bili urejeni. Za mnogo izumov je izdelal veliko različnih skic, mnogo od teh je bilo razmetanih po različnih delih na več kot 6000 straneh zapiskov. Pri pripravi so se spopadali še z narečnim jezikom, saj je Leonardo pisal v narečju, ki so ga tedaj uporabljali v okolici Firenc. Le z razumevanjem narečja so znanstveniki lahko razvozlali njegove stenografske zapiske.

Predstavljeni nabor vseh strojev, maket, skic in izumov prikazuje da Vincijevo sposobnost miselnega napora in sposobnosti za reševanje konkretnejših težav takratnega časa na zelo različnih področjih.

Vsestranskost

Leonardo da Vinci je bil človek, ki je v nekem trenutku želel leteti, že v naslednjem graditi mostove, nato opravljati obdukcije na človeku in študirati anatomijo, ne nazadnje slikati vrhunska umetniška dela. Ustvaril je Mono Liso, najbolj slavno sliko na svetu. Bil je ambiciozen kipar in izvrsten glasbenik. Želja po znanju in moč radovednosti sta ga gnali naprej. Sanjal je o tem, da bi ustvaril idealno mesto, kar je za čas, ko je bila prisotna kuga, pomenilo, da bi ljudem lahko zagotovil bolj zdravo okolje. Ne moremo mimo njegovih rešitev prvih prevoznih sredstev pa krogličnega ležaja in pogonskega kolesja. Bil je eden prvih kartografov, saj mu risanje zemljevidov, kart in drugih skic vsekakor ni bilo tuje.

Tematski sklopi razstave

Da Vincijevo vsestranskost lahko začutimo tudi na razstavi. Ko se sprehajamo med vsemi sedemnajstimi tematskimi sklopi, dobimo uvid v posamezna področja njegove genialnosti.

Začetnemu delu, ko se srečamo s predstavitvijo da Vincijevih kodeksov in zapiskov, sledi prvi večji sklop mehanike, letalstva, fizike, tehnologije, gradbeništva. Tukaj pridejo na svoj račun vse generacije, saj se za vsakogar najde kakšen zanimiv eksponat. Zanimivi niso samo eksponati letal kot taki, še zanimiveje postane tedaj, ko k eksponatu dodamo zgodbo: kako je Leonardo študiral in opazoval ptice, kako je z množico skic in izračunov na zelo znanstven način pristopil k problemu letenja, kako je razvijal svoje znanje in teorijo. Vidimo lahko kar nekaj izumov in postopkov, ki so – seveda v malce bolj dodelani obliki – še danes v uporabi. Sledi področje gibanja na tleh – kolesa, avto na lasten pogon, izvedbe prenosa fizikalnih sil in kopica mehanskih dosežkov, kot so vztrajnik, spiralna vzmet in pretvorbe gibanja. Mnogo eksponatov, ki prikazujejo fizikalne in mehanične principe, lahko preizkusimo tudi sami.

V drugem delu razstave sledita področji medicine in anatomije, kjer je predstavljena kopica njegovih skic, skupaj z razlago in ponazoritvijo njegovega vitruvijskega človeka. Ko zaključimo področje glasbe, preidemo na umetnost. Poleg nekaterih umetniških slik je precejšen del namenjen sliki Mona Lisa. Predstavljena je inovativna analiza, ki odstira nekatere njene skrivnosti. Francoski znanstvenik in fotograf Pascal Cotte je bil prvi, ki sta mu francoska vlada in muzej Louvre dovolila, da je opravil obsežno znanstveno analizo z večspektralno kamero visoke ločljivosti. V strogo varovanih in nadzorovanih razmerah je vzel sliko iz okvirja in izpod zaščitnega stekla ... Njegove ugotovitve lahko spoznamo na razstavi. Poleg vseh razstavljenih eksponatov je na voljo tudi nekaj interaktivnih ekranov na dotik, s pomočjo katerih se lahko še podrobneje seznanimo z delom Leonarda da Vincija in listamo po njegovih zapiskih. Leonardo da Vinci bo v okviru tokratne razstave na obisku še do 12. maja. Najbolj svež dodatek celotni razstavi je rekonstrukcija slike Zadnja večerja v originalnih merah z izredno visoko ločljivostjo. Gre za 3D animacijo, ki jo lahko spremljamo v naravni velikosti.

Sliko je naročil Leonardov mecen, vojvoda Ludovico Sforza. V tistem obdobju so stenske slike slikali na vlažen omet, Leonardo pa je kamnito steno raje premazal s plastjo smole in krede in jo s tem zaprl, na to plast pa je nato slikal s tempero. Ker je bil pri slikanju zelo natančen, je slika napredovala počasi. Dokončal jo je po dveh letih slikanja leta 1498 in je merila 460 x 880 cm. Gre za eno najbolj znanih Leonardovih del, kjer je zelo realistično orisal trenutek, ko je Jezus oznanil učencem, da ga bo eden izmed njih izdal.

(na obisku 05_2013)

V ušesih so mi odzvanjale njegove besede 'samo še tokrat'. Pomislil sem na to, kolikokrat ljudje rečemo v življenju 'samo še tokrat', pa je potem vse drugače. Pa je bilo vseeno za temi njegovimi besedami nekaj drugačnega. Šele veliko kasneje sem se začel zavedati, kaj je tako zelo drugače!

Le kdo ne pozna notranjega glasu: "Samo še tokrat naredim tako, drugič bom že drugače..." Kakšne so torej izbire naših poti in ravnanj, ko pride do odločitev in soočenj s težavami?

Jezik ni samo sredstvo sporazumevanja, ampak tudi znamenje narodove samobitnosti

Težko boste v časopisih našli kaj o njej, čeprav je gospa na pragu visokega življenjskega jubileja in ima za seboj kar zajeten prevajalski in znanstveni opus. Morda zato, ker sama ni nikoli skrivala svojega krščanstva, poleg tega je bila še poročena z znanim prevajalcem in 'disidentom' Janezom Gradišnikom.

In vendar ima slovenski javnosti povedati veliko zanimivega. O svojem študiju v Nemčiji in na Škotskem, odnosu in ljubezni do knjig ter o prevajalstvu – ob tem lahko izpostavimo, da je za našo založbo prevedla tudi dve knjigi: C.S. Lewis Pisma izkušenega hudiča in Gospod Bog, tukaj Ana.

Le kdo ne pozna debate o tem, ali je bilo prej jajce ali kokoš? S tem vprašanjem so se ukvarjali že mnogi znanstveniki, nekateri so na to vprašanje tudi podali odgovore. Vendar namen mojega tokratnega obiska ni bil razvozlati skrivnosti te zagate; namesto tega sem se želel seznaniti s procesom proizvodnje jajc. Obiskal sem podjetje Jata Emona, ki je največji proizvajalec jajc v Sloveniji, in se spoznal z delovnimi nalogami, ki so potrebne, da jajca pridejo do naših krožnikov.

O prihodnosti Slovenije in nasploh človeštva je sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice Boštjan M. Zupančič dejal, da bo moralo 21. Stoletje biti duhovno ali pa ga sploh ne bo. Ko v mesecu maju praznujemo Dan Evrope je bila glavna tema pogovora Evropska unija in z njo seveda tudi Slovenija.
Smo v času, ko se bo lahko vsak Slovenec vprašal, kaj naj ob prazniku Evrope sploh praznuje. Smo v času finančnih težav, reševanj posameznih držav iz ekonomskih kriz, priča smo povečanim socialni neenakopravnostim itd. Boštjan M Zupančič je skozi odgovore razkril svoj osmer razmišljanja in njegov pogled v prihodnost ni najbolj rožnat.