SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
V kombinaciji z vsebino Teme meseca, kjer je bilo govora o sreči in veselju, smo tudi mlade želeli povprašati o tem, katere so tiste stvari, ki jih veselijo, kaj počnejo res z veseljem in kaj jih v življenju od tega tudi krepča.
Klepetali smo z mladimi iz župnije Ljubljana-Podutik.
Ali zapisano, kar sem prebral v dnevnem časopisju drži? Je videoposnetek nekega dogodka res predstavil objektivno dogajanje? Je radijsko poročanje o demonstracijah ali dogajanju na igrišču resnično?
Kako z lahkoto sprejemamo kopico dnevnih informacij kot strogo resnične... Kar gre na roko medijskemu svetu, ki je lahko pri poročanju in oblikovanju zgodb tudi pristranski.
Znaš odpreti oči za veselje?
Pogosto se nam dogaja, da smo tik pred tem, da bi to srečo in veselje končno ujeli, a nam uideta iz rok in tako iščemo znova. Prav to iskanje, ustvarjanje in izgubljanje sreče je ena od mnogih, ne dokončno pojasnjenih stvari.
Sreča, veselje, zadovoljstvo – to so kompleksni pojmi in vsakemu pomenijo nekaj drugega. V različnih obdobjih so ljudje imeli različne predstave o tem, kaj jim prinaša veselje in srečo. Do srčike sreče in veselja so se poskušali dokopati mnogi znanstveniki, filozofi, biologi, kemiki in čisto preprosti ljudje. Kaj je torej tisto, kar nas osrečuje?
Profesorice na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in članice Medvladnega foruma za spremembe podnebja (IPCC) v Ženevi ni potrebno posebej predstavljati. Svojo prepoznavnost v slovenskem prostoru si je tlakovala z delom na področju varovanja okolja in podnebnih sprememb. Predava, izobražuje, piše in nasploh spodbuja k okolju prijaznemu obnašanju tako posameznikov kot večjih gospodarskih družb in vlad.
Ob dnevu Zemlje, ki ga praznujemo v mesecu aprilu in ob polemiki glede urejanja upraljavljanja s pitno vodo se nam je ravno dr. Lučka Kajfež Bogataj zdela primerna sogovornica.
Obhajamo 120-letnico rojstva zaslužnega glasnika Primorske, ki mu je nenadna smrt leta 1948 prekrižala in končala njegove ustvarjalne načrte. Le leto prej, torej leta 1947 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Številne prebivalce notranjske vasi Dolenje Jezero so vode Cerkniškega jezera zaznamovale za vse življenje. Jezero, eno največjih svetovnih čudes, s svojo spreminjajočo se podobo privlači še danes, domačinom pa nemalokrat prinese kakšno skrb.
Vsi tisti, ki bi o jezeru radi izvedeli kaj več, lahko zavijejo v Muzej Cerkniškega jezera – Jezerski hram, ki stoji v neposredni bližini podružnične cerkve sv. Petra in Pavla v Dolenjem Jezeru. Muzej Cerkniškega jezera spada med t. i. zasebne oz. družinske muzeje. S svojo zasnovo, zbirkami ter prizadevanjem celotne družine Vekoslava Kebeta sodi med privlačnejše muzeje pri nas.
Muzej Jezerski hram, Dolenje Jezero 1 e, 1380 Cerknica, tel.: 01 709 40 53 in gsm 041 561 870
spletna stran www.jezerski-hram.si
Pa vendar si nisem mogel kaj, da ju ob tem ne bi tudi povprašal: »In kaj sta na tej poti lepega videla, doživela?«. Kar nekako obmolknila sta – saj v tako kratkem času predirjati to razdaljo, potrebno je le hiteti, kjer pot dopušča, celo malo teči – kako bi pa sploh lahko kaj videl, opazil na poti!
Kako je z našo tekmovalnostjo v življenju? Imamo v življenju ob sebi sotekmovalce ali imamo nasprotnike? In kdaj je tekmovalnosti preveč?
»Naloga konklava je, da izvoli rimskega škofa. Zdi se, da so ga šli moji bratje kardinali poiskat na konec sveta,« je v sredo, 13. marca 2013, na začetku svojega prvega pozdrava dejal novoizvoljeni papež Frančišek stotisočglavi množici, ki se je zbrala na Trgu sv. Petra. S svojo prisrčnostjo in preprostostjo je takoj osvojil vernike. Množico na trgu in številne ljudi, ki so po vsem svetu prek televizije spremljali papežev prvi nastop, je presenetil z molitvijo za nekdanjega papeža. Še bolj pa s prošnjo, naj ga blagoslovijo najprej oni, potem bo on nje.
Pričevanje meseca prinaša tokrat na štirih straneh kratek pregled dosedanjega življenja in dela kardinala Bergoglia, novega papeža Frančiška.
Podkategorije
Danes godujejo
|
Norbert, Bert, Berti, Berto, Norberto, Nori, Norko; Norberta, Berta, Bertica, Nora |
|
Gilbert, Bert, Berto, Gil, Gilberto |
|
Bertrand, Bertram, Bertrando |
|
Artemij, Artemi; Artemia, Arta, Artemija |
 |
KLAVDIJ, Claudio, Klaudi, Klaudij, Klaudijo, Klaudio, Klavdi, Klavdijan, Klavdijo; KLAVDIJA, Claudia, Claudija, Clavdia, Klaudia, Klaudija, Klavdia |
 |
MARCELIN, Marcel, Marcelijann, Marcelino, Marcelo, Marcelo, Marsel; MARCELINA, Marcela, Marcela, Marsela, Marcelijana |
 |
PAVLINA, Lina, Paula, Paulina, Pava, Pavica, Pavla; PAVLIN, Pal, Paul, Paulo, Pava, Pavao, Pave, Pavel, Pavle, Pavlo, Pavo |
