Med ženskimi imeni v Sloveniji je Teodora na 363. mestu. Dne 1. 1. 2010 je bilo z imenom Teodora poimenovanih 265 (1971: 223; 1994: 260) oseb. Njegove različice, tj. skrajšane oblike in tvorjenke so: Tea (2010: 1481; 2008: 1457; 1994: 1004; 1971: 154), Teja (2010: 2416; 1994: 1360; 1971: 89), Tejka (16). Moške oblike: Teodor (2010: 370, 301. mesto), Todor (64), Tej (40), Tejo (20), Teo (522, 244. mesto), Dore (6), Fedor (90), Fedja (41).

God:
• 11. februar

god tudi na sv. Teodorja:

• 2. januar
• 19. januar
• 17. februar
• 7. april
• 20. april
• 22. april
• 27. april
• 20. maj
• 31. maj
• 4. julij
• 12. julij
• 16. avgust
• 19. september
• 21. september
• 9. november
• 11. november
• 3. december
• 27. december
• 28. december

Teodora je ženska oblika imena Teodor. Teodor izhaja iz latinskega imena Theodorus, to pa iz grškega Theódōros, ki je zloženo iz grških besed theós 'bog' in dō'ron 'dar'. Njegov prvotni pomen je bil torej 'božji dar'. Ime je bilo glede na tak pomen zelo priljubljeno pri kristjanih. Pomensko blizu imenu Teodor so še grška imena Theódotos, latinsko Theodotus, Theodósios, latinsko Theodosius, Dōrótheos, ženska oblika Dōrothéa, latinsko Dorotheus, Dorothea. V imenih Dorotej, Doroteja je vrstni red sestavin theós 'bog' in dō'ron 'dar' v primerjavi z imenom Teodor, Teodora obrnjen. Imenoma Teodor, Teodora po pomenu in sestavi ustrezajo slovenski Božidar, Božidara, skrajšano Božo in Boža, ter Bogdan, Bogdana.

Ime Teja z različico Tea sta možni skrajšani obliki iz imen Teodora, Doroteja, Mateja. Druga možnost je izhajanje iz imena Thea, ki bi ga lahko razlagali iz grške besede theá 'boginja'. Prvotni pomen 'dana od boga' ali 'božji dar' je imelo tudi ime Mateja. To je ženska oblika imena Matej. Ta izhaja prek latinskega Matheus in grškega Mattháios iz hebrejskega imena Mattitjáhu, ki je zloženo iz hebrejskih besed matti 'dan, dar' (prim. dati) in jah 'bog'. Različici Fedor in Fedja sta po izvoru ruski obliki imena Teodor.

Nekdaj sta bili v koledarju 1. aprila Teodora, rimska mučenka (u. v 2. stol.) in 28. aprila Teodora Aleksandrijska, devica, mučenka (u. v 3. stol.), ko lahko godujejo tudi nosilke imen Tea in Teja, ki se lahko koledarsko uvrščata še k imenoma Doroteja (6. februarja) in Mateja (21. septembra), 19. decembra pa je v koledarju Teja, palestinska mučenka.

Najbolj slavna Teodora iz zgodovine je bizantinska cesarica Teodora (810–867), ki jo kot ženo cesarja Justinijana – Upravde opisuje tudi Franc Saleški Finžgar v romanu Pod svobodnim soncem. Je tudi svetnica in goduje 11. februarja.

Navdušenje nad domišljijskim svetom je med mladimi zelo prisotno. Če so za priljubljenost domišljijskega žanra nekoč skrbela predvsem literarna dela, so mladi danes precej bolj navdušeni nad domišljijskim svetom v filmih ali računalniških igrah.

Ponudbe na tem področju je veliko in mnogi se sprašujejo, kako izbrati film ali knjigo te zvrsti, da bo posameznika res obogatila. Bo knjiga, ki si jo želim prebrati, primerna? Me bo kar koli iz filmske izkušnje obogatilo? Mnogokrat odgovor ni enostaven.

Pripravili smo torej pregled področja domišljijskega sveta kot nam ga prikazujejo v filmih, knjigah in drugih medijih, hkrati pa smo želeli izpostaviti tiste kriterije, na podlagi katerih lahko razvrščamo in ocenjujemo filme.

Albert je med moškimi imeni v Sloveniji na 170. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2006 imenom Albert poimenovanih 911 (1971: 1593, 1994: 1163) oseb. Kot kažejo statistični podatki, je zanimanje za to ime v zadnjih desetletjih zelo upadlo. Zelo redki sta bili njegovi možni skrajšani obliki Al (12) in Bert (17). Ženska oblika imena Albert je Alberta (1971: 13, 1994: 128, 2006: 101, 580. mesto) s skrajšano obliko Berta (1971: 1345, 1994: 918, 2006: 735, 218. mesto) in izpeljanko Albertina (10).

God:
• 8. januar
• 5. april
• 7. april
• 17. junij
• 8. julij
• 7. avgust
• 17. september
• 15. november
• 24. november

ali na god sv. Adalberta:

• 20. junij

Ime Albert izhaja iz nemškega imena Albert, ki je z različico Albrecht nastalo iz starejšega Adalbert oziroma Adalbrecht. Ti imeni sta zloženki iz starovisokonemških besed adal 'plemenit' in beraht 'bleščeč, slaven'. Skrajšani nemški obliki imena Albert sta Abbo in Bert. V starejših virih se ime Albert na slovenskem ozemlju pojavlja precej pogosto že v 12. stoletju. Albert je tudi slovenski priimek, oblika Albreht pa se je ohranila samo v številnih priimkih. Ima ga npr. tudi slovenski pesnik in pisatelj Fran Albreht.

Albert je ime več krščanskih svetnikov: aprilska (v koledarju 5. in 7. aprila) sta Albert iz Montecorvina, škof, ki je umrl 5. aprila 1127 in Albert († 1140) rekluz v Hainantu v Belgiji; dalje Adalbert, nadškof v Magdeburgu, ki je umrl 20 junija 981 (v koledarju 20. junija), Albert Veliki, škof in cerkveni učitelj iz 13. stoletja (v koledarju 15. novembra); Albert, škof iz mesta Cashel na Irskem (iz 10 st.); Albert, samostanski brat iz italijanskega samostana Sestri († 1239) (goduje 8. julija); 24. novembra goduje Albert škof v belgijskem Lieggeu, mučenec v Reimsu v Franciji († 1192); 17. junija pa sv. Albert Chmielowski († 1916), frančiškanski tretjerednik; med svetnike sta bila prišteta tudi karmeličana sv. Albert iz Trapanija († 1307 - goduje 7. avgusta) in škof Albert Jeruzalemski († 1214 - god 17. septembra).

31. 12. 2007 z imenom Izidor poimenovanih 952 (1971: 952; 1985: 1070; 1994: 1050) oseb. Statistični pregled po obdobjih kaže, da se je zanimanje za ime Izidor v zadnjih letih zmanjšalo. Med moškimi imeni je ime Izidor na 169. mestu. Zelo redke so bile različice Dorči (manj kot 5), Dore (6), Isidor (5), Izi (manj kot 5). Ženske oblike: Izidora (93), Dora (422), Dori (6), Dorica (142), Isidora (9), Isa (17), Iza (400). Različice Dorči, Dore in Dora, Dori, Dorica so lahko nastale tudi po krajšanju iz imen Teodor ter Doroteja in Teodora.

God:
• 4. februar
• 4. april
• 17. april
• 14. maj
• 15. maj

Ime Izidor izhaja iz grškega imena Isídōros, ki je zloženo iz imena egiptovske boginje Ísis, tj. Izida, in grškega dōron 'dar'. Imenu Izidor je po pomenu in sestavi sorodno ime Teodor, grško Theódōros, zloženo iz grškega theós 'bog' in dōron 'dar'.

Ime Izidor se kot sveti Izidor pastir in vojščak pogosto pojavlja v slovenskih ljudskih pesmih. Tako ima Štrekelj v prvi knjigi SNP kar 14 pesmi o sv. Izidorju iz različnih krajev Slovenije. Pesmi se začenjajo z verzom Svet' Izidor je ovce pasel... Ta Izidor je sv. Izidor, kmet, španski svetnik iz 12. stoletja (v koledarju 15. maja). Velja za zavetnika kmečkega stanu, zemljemercev ter proti suši, za dež. Aprilski (4. aprila) Izidor je sv. Izidor Seviljski, škof in cerkveni učitelj (okrog 560 – 636). Bil je polihistor in je napisal delo v dvajsetih knjigah z naslovom Etimologija, v katerem je skušal podati celotno znanje starega veka iz vseh področij človekove dejavnosti in tudi vseh področij bogoslovja. Zelo si je prizadeval za vzgojo duhovščine, bil je svetovalec kraljev in knezov. Velja tudi za zavetnika interneta. V koledarju so še:

• Izidor, sv., † 856, menih v Kordobi v Španiji (17. april)
• Izidor Hijski, sv., 3. st., mučenec (14. maj)
• Izidor iz Peluzija, sv., † ok. 449, Egipt (4. februar)
• Izidor Seviljski, sv., † 636, škof (4. april)

Med moškimi imeni je ime Leopold na 112. mestu. Tako se je leta 2007 imenovalo 1958 (1971: 4765; 1994: 2960) oseb. Podatki kažejo, da se je zanimanje za ime Leopold v zadnjih desetletjih zelo zmanjšalo. Skrajšane oblike imena Leopold so Leo (1994: 152; 2007: 238), Polde (36), Poldi (zelo redek). Ženska oblika imena Leopold je Leopolda (1971: 341; 1994: 257; 2007: 162) z različicami Leopoldina (1971: 1221; 1994: 869; 2007: 593), Polda (10), Poldka (1971: 79; 1994: 22; 2007: 19).

God:
• 2. april
• 12. maj
• 15. november

Leopold izhaja iz nemškega imena Leopold. To razlagajo kot latinizirano obliko nemškega imena Luitpold, starejše Liutbald. To je zloženka iz starovisokonemških besed liut 'ljudstvo, narod' in bald 'drzen, pogumen'. Enako prvo sestavino kot Luitbald imajo npr. nemška imena Luitbert, Liutbrand, Liutfrid, Leudomar.

Leopold je bilo priljubljeno ime v vladarskih rodbinah v srednjeveški srednji Evropi, zlasti v Avstriji. Od tam je tudi sv. Leopold, ki je bil avstrijski mejni grof in je umrl leta 1136 (v koledarju 15. novembra). Ta Leopold je deželni zavetnik Avstrije. V koledarju sta še: Leopold iz Gaiche, bl., † 1815, frančiškan v Montelucu pri Spoletu v Italiji (2. april) in Leopold Mandič, sv., † 1942, spovednik (12. maj)

V tokratni številki Ognjišča, ki je sicer velikonočna, veliko pišemo o papeštvu, zlasti še o novem papežu Frančišku, čeprav je vest o njegovi izvolitvi prišla tik pred sklepom redakcije.

Sliko novega papeža imamo na naslovnici, dodali smo tudi poster z njegovo podobo. Natisnili smo nekaj več izvodov posterja, tako da ga lahko naročite na naši upravi. O novem papežu pišemo na posebnih straneh (14–17), papeški službi je namenjen tudi pogovor v rubriki Gost meseca. Kakor je sveti oče Frančišek pri svojem prvem nastopu vernike spomnil na svojega predhodnika, tako smo tudi mi prejšnjemu papežu Benediktu XVI. namenili prilogo. Njegovo delo je preveč bogato, da bi brezbrižno šli mimo njega.

Velika noč je za Ognjišče dvakratni praznik. Je praznik vstajenja Jezusa Kristusa, spominjamo pa se tudi izida prve številke naše revije pred 48 leti. Tudi letos smo vam za ta posebni jubilej želeli ponuditi nekaj novega. Kakor smo lani izdali prvo elektronsko knjigo, tako smo letos prenovili spletno stran revije Ognjišče http://revija.ognjisce.si/ in vas vabimo, da jo obiščete in si jo ogledate.

Na spletni strani je nekaj rubrik iz revije: Pričevalec evangelija, Ime veliko pove, Razgibajmo se, Veroučne strani, Šport in Naredi sam. Slednja običajno vsebuje tudi kratek filmček, kako določen izdelek narediti. Poleg tega se skušamo z nekaterimi članki dotakniti aktualnih dogajanj (npr. odstop in volitve papeža). Ponujamo vam zgodbo, ki vam lahko postane navdih za posamezen dan ter vam na nekoliko bolj izviren in dinamičen način predstavljamo naše nove knjige in druge izdaje. Posebej pa bi vas radi opozorili na rubriki Svetnik dneva in Danes godujejo, ki ju pripravljata naša 'uredniška Čuka', Marko in Silvester Čuk. Že naslov rubrik pove, da je v njih predstavljen en (glavni) svetnik, ki goduje tisti dan, pa tudi drug svetniki, ki tudi godujejo na isti dan. Rubrika bo dragocena pomoč pri iskanju krstnega zavetnika in bo skupaj z rubriko Ime veliko pove pomagala razložiti pomen imena, ki ga nosimo. Misel iz rubrike Zajemi vsak dan pa vam bo obogatila dan. Prav tako vas bo na določene dogodke, ki so se zgodili na današnji dan, spomnila rubrika Na današnji dan.

Na spletni strani lahko tudi izpolnite anketo. S te spletne strani lahko greste tudi na spletno knjigarno (http://knjigarna.ognjisce.si/) in si ogledate ter naročite naše izdaje. Stran je še v nastajanju in se bo še nadgrajevala ter izboljševala. Zato pa potrebujemo še nekaj časa. S svojimi željami, pripombami pa tudi kritikami nam lahko obiskovalci pomagate h kvalitetnejši spletni strani.

Spomladi je največ birm in prvih obhajil. Zato smo vam predstavili nekaj knjig in drugih naših izdaj, primernih za take praznike. Ogledate si jih lahko na straneh 58 in 116. Za oba zakramenta, kakor tudi za krst, so na voljo posebni paketi, v katere so vključene tudi naše knjige. Dobro je, če mladim ob prejemu zakramentov podarimo knjigo, ki jih bo duhovno obogatila. Tudi te pakete za birmo, obhajilo in krst ter druge knjige si lahko ogledate na internetu. Še enkrat Vas vabimo vas, da obiščete našo prenovljeno spletno stran.

LETA 1745 UMRL GREGOR MAČEK

STAVBAR IN ARHITEKT SLOVENSKIH BAROČNIH CERKVA (* 1682)

Slovenski baročni arhitekt Gregor Maček (rojen leta 1682) je bil do leta 1706 delovodja (polir) pri gradnji sedanje ljubljanske stolnice. Kasneje so po njegovih načrtih sezidali vrsto čudovitih baročnih cerkva na slovenskih tleh (Nova Štifta pri Ribnici, Šmarna gora, Šmartin pri Kranju, Limbarska gora)

LETA 1788 ROJENA MARJETA BOSKO (MARJETA OCCHIENA)

MATI SV. JANEZA BOSKA, BOŽJA SLUŽABNICA († 1856)

V začetku je bila mati je naslov knjige, ki je izšla pri salezijanski založbi Salve. Avtor Tone Ciglar v njej z veliko toplino pripoveduje življenjsko zgodbo Marjete Bosko, rojene Occhiena, matere sv. Janeza Boska, velikega vzgojitelja mladine, ob 150-letnici njene smrti (25. novembra 1856). Janez Lemoyne, prvi življenjepisec matere Marjete, je leta 1886 zapisal: "Kjer koli bo odmevalo blagoslovljeno ime Janeza Boska, se bo omenjalo tudi blagoslovljeno ime njegove matere. Ni si mogoče zamisliti dela Božje previdnosti in Marije Pomočnice, ne da bi omenili prispevek ljubezni te svete žene." V poglavju Vzgojni vpliv matere Marjete je Ciglar zapisal: "Vzgojitelja Janeza Boska je vzgojila mati Marjeta. Dejansko pri don Bosku v njegovem vzgojnem sistemu ne najdemo ničesar, kar ne bi bilo vsebovano že v vzgojnem prizadevanju njegove matere. On je seveda stvari dopolnil s svojo prakso in strokovno pedagoško razgledanostjo." Od leta 1995 teče postopek za njeno razglasitev za blaženo.

več:
S. Čuk, Marjeta Bosko. V začetku je bila mati: Pričevanje, v: Ognjišče 2 (2007), 20-21.

nekaj njenih pregovorov:

• Kdor pri dvajsetih ne ve, pri tridesetih ne zna, na koncu kot tepček konča.
  
• Kdor si ne zna porezati nohtov na obeh rokah, si tudi kruha ni sposoben služiti.
  
• Vest vedno ščegeta, tistega, ki jo čuti, in tistega, ki je ne čuti.
  
• Rana vedno potrebuje obliž.
  
• Tudi nohti prav pridejo za lupljenje česna.
  
• Spusti se, kdor hoče, povzpne pa se, kdor more.
  
• En sam sovražnik je preveč.

LETA 1812 UMRL LOVRO JANŠA

SLIKAR KRAJINAR (* 1749)

Krajinarstvo je slikarstvo, ki upodablja pokrajino. Med mojstre te zvrsti se je vpisal Lovro Janša z Breznice na Gorenjskem, ki je bil po študiju na dunajski akademiji nekaj let profesor krajinarstva. Prizadeval si je ustvariti realistične krajine, kar je dosegel zlasti v akvarelu. Na Dunaju sta delovala tudi njegova brata Anton (1734–1775), ki se je posvetil čebelarstvu, a je bil tudi slikar, in Valentin (1747–1818), pravnik in slikar.

LETA 1815 ROJEN OTTO VON BISMARCK

NEMŠKI DRŽAVNIK, KANCLER († 1898)

Končal pravo in postal diplomat, leta 1851 poslanec v pruskem deželnem zboru, 1859 pruski poslanec v Petrogradu in 1862 v Parizu. Istega leta je postal pruski kancler. Prizadeval si je za združitev Nemčije pod okriljem Prusije in nato krepitev in širjenje nemškega cesarstva. Najprej je priključil severne nemške državice, potem še južne in 1871 so v Versaillesu razglasili Nemčijo za cesarstvo, pruskega kralja Viljema I. pa za cesarja. Leta 1873 je sklenil zvezo treh cesarjev (z Avstro-Ogrsko in Rusijo), a je Rusija kmalu izstopila, zato je 1882 ustanovil podobno zvezo z Italijo in Avstro-Ogrsko. V notranji politiki se je opiral na kapitaliste, boril se je proti socialistom in tudi prepovedal delovanje socialnih demokratov ...

LETA 1873 ROJEN SERGEJ VASILJEVIČ RAHMANINOV

RUSKI SKLADATELJ, PIANIST, DIRIGENT († 1943)

Rojen v Onegu pri Novgorodu v družini nadarjenih glasbenikov. Leta 1891 je po končanem konservatoriju v Sankt Petersburgu že nastopal kot pianist. V prvih letih 20 stol. je bil dirigent v Bolšoj teatru, kasneje živel in koncertiral v Nemčiji, po oktobrski revoluciji pa za vedno odšel v ZDA. Veliko je skladal (predstavnik pozne romantike) in kot pianist nastopal po vsem svetu. Znan je po štirih klavirskih koncertih in drugih klavirskih skladbah (po vzoru Čajkovskega), ki jih danes tudi največ izvajajo, predvsem Rapsodijo. Napisal je tudi številne samospeve.

LETA 1900 ROJEN TONE SELIŠKAR

PESNIK IN PISATELJ († 1969)

"V tistih časih, ko sem bil otrok in sem vsa otroška leta preživel ob Tržaški cesti, je bila ta velika cesta moja vzgojiteljica in učiteljica," je v knjigi Deček z velike ceste, v kateri obuja spomine na svoje otroštvo, zapisal Tone Seliškar, pesnik in pisatelj. Njegova najboljša dela, porojena iz osebnega izkustva, so posvečena mladim. Kot otrok se je družil s svojimi vrstniki in ob tem 'dopolnjeval' tisto, kar je prejel doma. "Kakor se rad spominjam našega skromnega stanovanja iz tistih časov, tako se še raje spominjam ceste, ki mi je odpirala oči v vso širino in globino človeškega življenja ... Cesta je tisto nakovalo, kjer prične življenje kovati mlada srca z velikim kladivom, dom in šola pa potem to grobo kovanje opilita, ostružita, zgladita, mnogokrat tudi posrebrita in pozlatita." Šola na tej 'veliki cesti' je rodila pisatelja, ki je znal prepričljivo nagovoriti mlade, da še danes z veseljem segajo po njegovih, zanje napisanih knjigah. Najbolj priljubljena je Bratovščina sinjega galeba, zgodba o dečkih, ki jih tovariško poveže skupen nastop proti zlu.

več:
S. Čuk, Tone Seliškar: Obletnica meseca, v: Ognjišče 4 (2010), 84-85.

nekaj verzov:

• Jaz ne vidim zvončkov belih,/ jaz ne vonjam temnih vijolic. // Žalosten se krivim v pomladnem soncu / in obračam zemljo kakor poslikamo žogo / med svojimi prsti. // Bratomorilne vojske se zbirajo na širnih / poljanah in snažijo puške - /o, ali ni vsaka vojska bratomorilna? // Množice se valjajo po travnikih in pulijo / travo — na kruhu pa sede pošasti / in kvartajo za ljudstvo - / o, ali niste kakor Kajni, ki ubijate svoje brate? // Nepregledne trume se vzpenjajo k Pravici, / ki je z mitraljezami obdana kakor z nepredirnim / trnjem zakleta Trnjulčica - / o, ali ni junaka, ki bi presekal to trnje bodeče? // Jaz ne vidim zvončkov belih ,/ jaz ne vonjam temnih vijolic -/ jaz vidim samo zemljo, počečkano / s krvavimi lisami. (Pomlad)

LETA 1900 ROJEN FRANTA MIS

ZDRAVNIK, HIGIENIK († 1975)

Gimnazijo končal v Ljubljani, medicino študiral v Zagrebu (do 1920) in v Pragi, kjer je doktoriral (1924). Bil je zdravnik v ljubljanski bolnišnici in asistent drž. higienskega zavoda v Ljubljani. Kot štipendist Rockefellerjeve fondacije je bil dve leti na študijskem potovanju v Ameriki in Angliji ter v tem času končal Harvard School of Public Health v Bostonu. Po povratku iz Anglije je postal šef drž. šolske poliklinike v Ljubljani, od 1928 pa je uradni mestni zdravnik. Veliko je pisal, zlasti strokovne članke, pa tudi o potrebni zaščite šolskih otrok, Predaval je po raznih humanitarnih in športnih organizacijah, vključil se je v akcijo proti tuberkulozi, pomagal pri socialnem delu Rdečega križa kot vodja prostovoljnih samaritanov Rdečega križa, v socialnem in zdravstvenem delu pri Sokolih in pri mnogih drugih humanitarnih organizacijah.

LETA 1905 ROJEN RUDA JURČEC

NOVINAR, ESEJIST, PISATELJ,ORGANIZATOR NAŠEGA ZDOMSTVA († 1975)

Doma iz Ormoža, kot srednješolec na mariborski gimnaziji je že objavljal krajše zgodbe, se vpisal na pravo, s Koroščevo pomočjo opravil tečaj v Nancyju in študiral novinarstvo na visoki politični šoli v Parizu. Kot diplomiran novinar je bil dopisnik časnika Slovenec, potoval in postal dopisnik svetovne agencije Havas, leta 1935 urednik ljubljanske podružnice JU agencije Avala ... med vojno prevzame urejanje Slovenca in zaradi delovanja na protikomunistični strani leta 1945 odide v Argentino, kjer postane eden vodilnih osebnosti družbenega in kulturnega življenja. Sodeluje pri tedniku Svobodna Slovenija, postane predsednik Slovenske kulturne akcije (1954), z Zorkom Simčičem ureja revijo Meddobje in Glas SKA. Začne pisati krajša prozna dela, leta 1957 pa izda Ljubljanski triptih, zgodbo medvojnih dogodkov okupirane Ljubljane, likvidacij in delovanja partijske tajne policije VOS s posledicami v povojnem času. Leta 1969 ustanovi revijo Sij slovenske svobode in napiše obsežne spomine Skozi luči in sence (1964–1969). Ruda je bil izjemen tudi v časnikarstvu, sledil je dogodkom po svetu, bil zelo razgledan v svetovni literaturi (Črke, misli in besede v Meddobju), pisal o slovenski književnosti, o Preglju, Balantiču, predaval je na kulturnih večerih Slovenske kulturne akcije, pisal uvodnike v tedniku Svobodna Slovenija. Bil je kritičen do komunistične oblasti v domovini in se zavzemal za svobodno Slovenijo, prepričan, da se je za svoje mesto vedno mogoče bojevati z odprtostjo in kakovostjo...

njegova misel:

• Globoko spoštujemo pieteto, ljubezen in vero tistih doma, ki čuvajo stvaritve slovenskega duha in jih hranijo za bodočnost. Z njimi pa nas veže velika dolžnost, da duhovne vrednote po svojih močeh izpolnjujemo in bogatimo. Iz ljubezni do teh vrednost in pri tem delu pa se ne izločujemo iz ostalega narodovega delovanja. Ne postajamo ekipa zase ali celo tekmovalci s komerkoli, ali pa da bi hoteli delo kogarkoli motiti. Nasprotno – menimo, da pravi kulturni delavec vedno prinaša tudi svoj delež kvalitete, lepote in sijaja vsemu ostalemu narodnemu delu ...

LETA 1909 ROJEN PASKVAL GUJON

BENEŠKI DUHOVNIK, POSLEDNJI ČEDERMAC († 2002)

Skoraj sedemdeset let je bil župnik v najvišje ležeči beneški vasi Matajur. Novo mašo je pel leta 1933, od leta 1937 pa skoraj do smrti je bil 'matajurski gospod'. Obenj so butali viharni dogodki razburkanega dvajsetega stoletja. Poosebljal je vse tisto, kar pojmujemo pod imenom Čedermac. Bil je voditelj in skrbnik svojemu ljudstvu pod Matajurjem – 'očak z Matajurja'. V času fašizma se je odlikoval po neustrašenosti: pridigal je v slovenskem jeziku, vodil je dva cerkvena zbora, ki sta prepevala slovenske pesmi, in organiziral je celo slovensko večerno šolo za odrasle, kar je izzvalo 'varnostne' ukrepe fašističnih oblasti. Znan je tudi po tem, da je na Matajurju, najvišjem vrhu Beneške Slovenije, na kraju, kjer je bila kapela porušena med prvo svetovno vojno, pozidal kapelo, posvečeno Kristusu Odrešeniku. Vedno se je zavzemal za spoštovanje slovenskega jezika in kulture je postal simbol boja Slovencev v videmski pokrajini.

več:
B. Rustja, Matajurski župnik Paskval Gujon. "V Matajurju že pol stoletja pridigam samo slovensko": Gost meseca, v: Ognjišče 8 (1998), 6-10.

nekaj misli o njem:

• Vse, kar je delal, je izhajalo iz njegovega duhovništva. Duhovniški poklic je sprejel kot božji dar, da bi kot beneški duhovnik naredil čim več dobrega za ljudi na verskem, jezikovnem, socialnem in kulturnem področju. S svojo kleno in možato besedo je ljudem oznanjal evangelij v njegovem slovenskem jeziku z govorjeno in pisano besedo. Mons. Gujon je bil dober pastir svojega ljudstva, kot 'viharnik' v gorah, ki kljubuje vsem letnim časom in nikdar ne klone. Vrh Matajurja je pustil sled svoje močne vere in narodne zavesti. Naj njegov zgled in njegova luč svetita duhovnikom in vernikom tu v Benečiji pa tudi v naši domovini.« (škof Metod Pirih)
• (...) Na tem dolgem križevem potu je bila ena izmed najbolj z bolečino prežetih postaj prepoved slovenščine v beneških cerkvah, ki jo je leta 1933 odredil fašistični režim ... Prav istega usodnega leta so bili posvečeni v mašnike Paskval Gujon, Valentin Birtič, Angel Cracina, Zaharia Succaglia, leto za tem Mario Lavrenčič in leta 1936 Arturo Blasutto; v tistih letih so že polno delovali starejši čedermaci Anton Kufolo v Lazah, Jožef Kramar v Landarju, Ivan Gujon v Ažli (bil je Paskvalov stric), Peter Qualizza v Barnasu, Jožef Simiz v Marsinu, Anton Domenis v Dreki, Božo Zufferli pri Kodermacih in drugi. Mons. Ivan Trinko je bil njihov duhovni oče; k njemu so se zatekali po nasvet, kako naj se obnašajo zaradi nasilnosti civilne javne uprave in nerazumevanja, ki so jim ga izkazovali nadrejeni. To so bili naši čedermaci, ki so sledili nauku, katerega je mons. Trinko leta 1903 dal novomašniku Božu Monkarju: "A še nekaj mi stoji pri srcu. Ne morem, da ti zopet ne priporočim, kar sem ti že stokrat priporočal, namreč naš rodni jezik, dragoceno svetinjo, katere ne smemo zametati, ker nam jo je dal Bog. /.../ Sveta dolžnost je skrbeti, da si ohranimo svojo narodnost in svoj jezik. Nobena pozemska oblast nima pravice poseči po tem našem zakladu, če ga sami ne zametamo. Sam Bog nam je dal nedotakljivo pravo braniti ga proti kakršnemukoli nasilju, in hraniti ga moramo kakor svojo osebnost." (Giorgio Banchig)

LETA 1918 ROJEN DRAGO ŠEGA

LITERARNI ZGODOVINAR, LITERARNI IN GLEDALIŠKI KRITIK, UREDNIK, IN DRAMATURG († 2004)

Drago Šega, diplomirani slavist, je bil mojster besede kot literarni zgodovinar in kritik, dramaturg, urednik in prevajalec. Opravljal je različne službe. Pomembno vlogo je imel pri posredovanju slovenske književnosti tujim bralcem; za domače in tuje založbe je sestavil več antologij, od katerih je bila najbolj odmevna antologija slovenske poezije Živi Orfej (1970). Kot dramaturg je sodeloval pri več slovenskih filmih (Na svoji zemlji, Kekec, Tri četrtine sonca, Dobri stari pianino …).

LETA 1980 UMRL AVRELIJ LUKEŽIČ

MIZAR, SLIKAR, OBLIKOVALEC (* 1912)

Rodil se je v Škednju (Trst) in pri očetu se je učil mizarskega poklica. Rad je slikal, toda ni bilo pogojev, da bi se likovno izšolal, izobraževal se je kot samouk, predvsem pa je veliko ustvarjal. Zelo je bil navezan na svoj rojstni kraj, zato je rad upodabljal motive iz tržaške okolice, predvsem pa kraško krajino. Imel je več samostojnih razstav in tudi skupinskih z drugimi tržaškimi umetniki. Po drugi svetovni vojni se je osamosvojil in specializiral za opremljanje stanovanj in sejemskih prireditev.

LETA 2003 UMRL STANKO ZORKO

DUHOVNIK, KULTURNI DELAVEC NA TRŽAŠKEM (* 1919)

Rojen je bil leta 1919 v Leskovcu pri Krškem, leta 1945 je bil kot begunec v kraju Montecortone pri Padovi posvečen za duhovnika ljubljanske škofije, a vse do smrti je opravljal duhovniško poslanstvo med slovenskimi verniki na Tržaškem. Trideset let je po tržaškem radiu vodil oddajo Vera in naš čas, ki je bila priljubljena povsod, kamor so segli valovi tega radia. Od leta 1965, ko je Radio Trst A začel prenašati nedeljsko mašo iz njegove rojanske župnijske cerkve, je veliko moči posvečal pripravi te svete maše.

LETA 2014 UMRL MILOŠ MIKELN

PISATELJ IN ČASNIKAR (* 1930)

Rojen v Celju s krstnim imenom Alojz je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral primerjalno književnost, na AGRFT-ju pa režijo. Uveljavil se je kot pisatelj, novinar, režiser in prevajalec. Opravljal je različne funkcije v gledališčih in pri časopisih, nazadnje je bil samostojni pisatelj. Njegova dela so usmerjena predvsem v satiro in humor, opisuje življenje v času vojne, povojne čase ter svoj pogled na takratno življenje. Bil je tudi direktor podjetja Pavliha, ki je izdajalo humoristični časopis z istim imenom.

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Irena je med najpogostejšimi ženskimi imeni na 3. mestu. S tem imenom je bilo konec leta 2007 poimenovanih 12.736 (1971: 10.523; 1994: 13.332) oseb. Njene različice so: Ira (2007: 32), Iren (20), Irenca (104), Irene (32), Irina (109), Rina (67). Moška oblika imena Irena je Irenej (2007: 39; 1994: 18).

God:
• 21. februar
• 1. april
• 20. oktober

ali na god sv. Ireneja:

• 6. april
• 7. april
• 28. junij
• 23. avgust

Ime Irena izhaja iz grškega imena Eirē'nē. Tako se je imenovala grška boginja sreče. Ime povezujejo z grško besedo eirē'nē 'mir'. Moška oblika imena Irena je Irenej, grško Eirēnáios, ki ga razlagajo iz grškega pridevnika eirēnáios 'miren, miroljuben'. Imenu Irena je pomensko ustrezno ime Miroslava, skrajšana Mira, Mirka, Mirna, Ireneju pa Ljubomir, Miroslav in Friderik. Irina je ruska oblika imena Irena.

Irena je ime več svetnic, npr.:

• Irena, sv., 304, solunska mučenka (1. april)
• Irena, sv., 4. st., devica in sestra papeža Damaza (21. februar)
• Irena (Iria), sv., 6./7. st., mučenka (20. oktober)

Irene pa lahko godujejo tudi na sv. Ireneja:

• Irenej, sv., † 304, sirmijski škof in mučenec (6. april)
• Irenej, sv., prva st., diakon, mučenec v Pentapoli v Libiji (7. april)
• Irenej, sv., 3. st., mučenec v Rimu (23. avgust)
• Irenej (Lyonski), sv., † 202, oče katoliške teologije (28. junij)