Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Ignac na 172. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2011 z imenom Ignac poimenovanih 954 (2008: 998; 1994: 1498; 1971: 3539) oseb. Primerjalni podatki po obdobjih kažejo, da se zanimanje za to ime že dlje časa precej zmanjšuje. Različice imena Ignac so: Ignacij (2011: 316), Ignacije (5), Ignacijo, Ignjat (8), Igo (5), Nac (16), Nace (438). Klicne oblike: Nacek, Naci, Nacko. Ženske oblike: Ignacija (12), Iga, Naca, Nacka.

God:
• 3. februar
• 11. maj
• 28. maj
• 31. julij
• 17. oktober
• 23. oktober
• 24. november

Ime Ignac z daljšo različico Ignacij izhaja iz latinskega imena Ignatius, to pa iz starejšega Egnatius. Egnatius je bilo starorimsko rodovno ime in ga povezujejo z etruščanskimi imeni tipa Ecnate, Ecnatna, katerih pomen za zdaj ni znan. Grška oblika latinskega imena Ignatius je Ignátios. Latinsko Ignatius so po ljudski etimologiji povezovali z latinskim ignis 'ogenj'. Na tej osnovi so nastale (južno)slovanske koledarske različice Ognjan, Ognjen, Ognjeslav, Ognjana, Ognjenka, Ognjeslava. Hrvaška ilirska različica imena Ignacij je Vatroslav. Ime Igo je tvorjenka na ‑o iz prvega zloga skrajšanega imena Ignac, ime Nace pa tvorjenka na ‑e iz drugega zloga skrajšanega imena Ignac.

V koledarju so Ignacij Antiohijski, škof, mučenec v Rimu v času cesarja Trajana (17. oktobra), Ignacij, patriarh v Carigradu iz 9. stoletja (23. oktobra), Ignacij Loyola, španski plemič in častnik, ustanovitelj jezuitskega reda 1534 v Parizu in njegov prvi general (31. julija). V Sloveniji je ena cerkev sv. Ignacija (na Rdečem Bregu kot podružnica fare sv. Lovrenca na Pohorju).

Zvezdana je med ženskimi imeni v Sloveniji na 303. mestu. Dne 1. 1. 2014 je bilo s tem imenom poimenovanih 412 (1971: 298;1994: 423; 2012: 411) oseb. Različice: Zvezda (1971: 54; 1994: 51; 2012: 45; 2014: 41), Zvezdanka, Zvezdica (2014: 10), Zvijezdana (7), Zvjezdana (31). Pomensko sorodna imena: Ester (2014: 322), Estera (183), Stela (2012: 171; 2014: 207), Stella (2012: 171; 2014: 224). Moški obliki: Zvezdan (1971: 86; 1994: 106; 2014: 106), Zvjezdan (2014: 6).

God:
• 11. maj (sv. Estela - Eustela)
• 1. julij (sv. Estera)
• 10. avgust (sv. Asterija)

vsi Zvezdani godujejo tudi

• 3. marec
• 23. avgust
• 21. oktober

Ime Zvezdana z različicama Zvijezdana in Zvjezdana je nastalo iz imena Zvezda. Tvorjeno je s priponskim obrazilom ‑ana, s priponskim obrazilom ‑an pa moško ime Zvezdan. Ime Zvezda je nastalo iz občne besede zvezda, enako ime Stela, nemško in italijansko Stella, iz latinskega stella 'zvezda', medtem ko ime Estera izhaja iz perzijščine s prvotnim pomenom 'zvezda'. Tako se je imenovalo judovsko dekle, rojeno v babilonski sužnosti, tj. po letu 586 pred Kr., ki je postalo žena perzijskega kralja Kserksa I. in rešila judovske rojake pred pokolom. Estera, svetopisemska žena, kraljica, je v koledarju 1. julija. Takrat lahko godujejo tudi Zvezdane, Zvezde in Zvezdani. Ti lahko godujejo tudi takrat, ko sta v koledarju Stela (Estela, 11. maja) in Asterija (3. marca; 23. avgusta; 21. oktobra (Asterij)). Imeni Zvezdan in Zvezdana z različicami sta bolj v rabi na hrvaškem ali srbskem jezikovnem področju. Iz latinskega stella 'zvezda' so tudi imena v francoščini, npr. Etoile, starinsko Estoile, ter Détoile, Delétoile kot imena krajev ali fevdov s prvotnim pomenom 'križišče cest oziroma poti'. Temu vsebinsko in jezikovno ustreza tudi ime ljubljanskega parka Zvezda.

V imenoslovju velja, da imajo osebna imena iz poimenovanj kovin ter nebesnih teles in pojavov magični in varovalni pomen. Taka slovanska imena so razen naših imen Zvezda, Zvezdana,v ljudski pesmi Zarika, Sončica, staročeško Zlata, Zořena, Zořata, Zořík, v bolgarščini Zvezda, Srebra, Zarko, Želěsko, v hrvaščini ali srbščini Zvijezda, Svetlana.

V koledarju se ime Zvezdana z različicami glede na pomen uvršča k imenom Stela, Estera in Asterija: 11. maja Estela, mučenka († v 3. stol.); 1. julija Estera, svetopisemska žena, kraljica († v 5. stol. pred Kristusom), 10. avgusta Asterija, italijanska mučenka († 303). Prav takrat lahko godujejo tudi Zvezdani ali pa še 3. marca in 21. oktobra, ko sta v koledarju Asterij Cezarejski, mučenec († v 3. stol.) in Asterij Ostijski, italijanski mučenec († 304).

Gizela je tudi med bolj pogostimi imeni, saj je na 195. mestu med ženskimi imeni v Sloveniji. Leta 2006 je bilo s tem imenom poimenovanih 871 (1971: 1783; 1994: 1247) oseb. Kot je razvidno iz podatkov, je zanimanje za ime Gizela v zadnjih desetletjih skoraj popolnoma prenehalo. Zelo redki sta bili pisni različici Gisella (6) in Gizella (16).

God:
• 7. maj

Ime Gizela izhaja iz nemškega imena Gisela, za katero ni zanesljive razlage. Nekateri jo razlagajo s staronordijskim gisli, geils(i) v pomenu 'puščica, strelica, palica'. Drugi ime Gizela razlagajo iz starovisokonemškega gisal v pomenu 'talec' ali 'otrok plemenitega rodu'. Starovisokonemško gisal je prva sestavina v zloženih germanskih imenih, npr. Gisalbrecht, Gisalfried, Gisalhart, Gisilhart, Gisilmar, Gisalrich, Gisalolf. Skrajšana oblika nemškega imena Gisela je Gila.

V koledarju je 7. maja Gizela, madžarska kraljica in opatinja, ki je umrla 7. maja leta 1059.

Saša Golob je in ni povsem običajno dekle. Večina jo pozna kot vrhunsko gimnastičarko, ki so jo trud, vztrajnost in osredotočenost na cilje lansko leto pripeljali do tistega, o čemer nekateri športniki sanjajo vse življenje: olimpijskih iger. Saša pa ni uspešna samo na športnem področju, je tudi prizadevna študentka medicine. Del študijske poti je prehodila v ZDA, s področja medicine pa jo najbolj veseli kirurgija.

Vprašanje, ki sem jih navrgel pred mlade so se dotikala njihovega odnosa do trpljenja. Zanimalo me je, ali mladi trpijo in kako gledajo na svoje trpljenje. Kakšno pa je njihovo gledanje na lastno trpljenje v luči trpljenja drugih? Ali znamo vsi skupaj pogledati na Jezusovo trpljenje in ga pravilno razumeti?

Hej, na kaj pomisliš ob besedi menstruacija? Morda na nečisto kožo, krče in tablete proti bolečinam? Na dni, ko ti ni treba telovaditi? Ali na občutljivost, za katero so fantje poznavalsko prepričani, da je posledica PMS? – Menstruacija je po mnenju mnogih neprijetna nadloga, ki jo je potrebno urediti in ukrotiti, mi pa poglejmo, zakaj gre v resnici za mogočno posebnost ženskega telesa.

Izrael in Palestina, Gaza in Desni breg, Hamas in Fatah, spopadi in vojskovanje. Vse to lahko dnevno slišimo v naboru novic. Po letih poslušanja o zaostrenih razmerah, bojih in nemirih smo postali bolj ali manj neobčutljivi za tamkajšnje dogodke. V zavesti ostaja prisotno le dejstvo, da se tam očitno dogaja nekaj, česar večina ne razume, v isti sapi pa govorimo o tem, da gre za Sveto deželo. Kako torej to razumeti?

Priprava tokratne tematike je zahtevala kar nekaj posvetovanj, branja in raziskovanja različnih stališč, s katerimi bi na dokaj poenostavljen in razumljiv način poskušali predstaviti dogodke na Bližnjem vzhodu, konkretneje na območju Izraela in Palestine. Glede na to, da govorimo o ozemlju, ki spada med zibelke človeštva, lahko pregled dogajanja na tistem ozemlju začnemo daleč v času pred Kristusom.

»Romanje ali božjepotništvo je ena izmed zelo starih oblik slovenske vernosti, saj sega v čas prvega krščanstva na naših tleh in se je živo ohranilo skozi stoletja tudi v današnjost,« je v svoji knjigi Slovenski romar (Mohorjeva družba, Celje 1987) zapisal Jože Dolenc.

Romanje in obiskovanje romarskih poti je globoko zapisano v slovenskega človeka. Znana romarska pesem vabi: »Duša, le pojdi z mano, z menoj na božjo pot, na božjo pot na goro ...« Slovensi poznamo mnoge romarske poti in nekatere so posvečene svetemu Križu in Žalostni Materi Božji. Te romarske poti so vernike privabljale v postnem času in tokratna priloga vas vabi, da jih obiščete.