God: 11. marec

Ime Sofronij pomeni v našem jeziku 'modri' in se današnjemu slavljencu res prilega. Njegova razlaga verskih resnic o učlovečenem Bogu je srečno dokončala triletne verske spore, ki so vznemirjali krščansko družbo, odkar je dosegla versko svobodo. Sveti Sofronij je bil največji med vsemi jeruzalemskimi patriarhi, luč za vso Cerkev in največja svetniška osebnost v prvi tretjini 7. stoletja. Smrt ga je doletela takoj nato, ko so Jeruzalem zasedli Arabci in so prvi krščanski rodovi prišli pod oblast mohamedancev.

Po rodu je bil iz Damaska, kjer se je rodil okoli leta 560. Verni starši so mu omogočili temeljito in široko izobrazbo. Izšolal se je za retorja in najbrž je bil že učitelj govorništva, zato imajo njegovi spisi lahko umljivo, vendar globoko vsebino. Posvetna modrost ga ni zanimala, raje se je poglabljal v nadnaravne resnice. Obiskal je vse slavne samostane v Palestini, Mali Aziji, na Sinaju in v Egiptu, nazadnje pa je potoval še v Rim. Ko se je od tam vrnil, je šel v Teodozijev samostan blizu Jeruzalema in kot opat postal duhovni vodja palestinskega meništva.

Iz samostana se je oglašal, ko je s svojim temeljitim znanjem branil pravi nauk. V tem času so se prepirali o tem, kako sta se v Kristusu združili božja in človeška narava. Tako imenovani monofiziti so trdili, da se je človeška narava v Jezusovi božji naravi tako použila in skoraj izginila, kakor izgine kapljica sladke vode, ko jo spustiš v morje. Cerkev je določila kot obvezno resnico nauk, da je Jezus pravi Bog in pravi človek. Verski boji so slabili obrambno moč države. To slabost so izrabili Perzijci, ki so leta 614 zasedli Sirijo z Jeruzalemom, cesar Heraklij jih je z zadnjimi močmi premagal šele pred Carigradom (619), po devetletnem vojskovanju je ponovno osvobodil Jeruzalem in leta 529 slovesno postavil na staro mesto Kristusov križ, ki so ga bili ugrabili Perzijci.

Leta 634 je Sofronij na prošnjo škofov, duhovnikov, menihov in ljudstva prevzel službo jeruzalemskega patriarha. Sofronij je videl v tem božji klic, da zdaj po Službeni dolžnosti nastopi v obrambo čiste verske resnice. To je tudi dosledno delal, čeprav je doživljal veliko nasprotovanj. Pri papežu ga je očrnil tedanji carigrajski patriarh Sergij, ki je bil na strani krivovercev, imenovanih 'monoteleti', ker so učili, da je v Kristusu ena sama volja, namreč volja njegove božje narave. Po dolgih zapletih je končno le zmagal pravi nauk, ki ga je opredelil jeruzalemski patriarh Sofronij.

Medtem so se Jeruzalemu od vseh strani bližali muslimanski Arabci. Leta 637 se je sveto mesto moralo vdati in priznati oblast drugovercev. Sofronij je ta udarec prenesel z dostojanstvenim mirom. Poveljniku arabske vojske je izrazil željo, da bi se rad osebno pogovoril s kalifom Omarjem glede predaje in pravic za kristjane, ko je mogočni vladar prišel iz Medine v Jeruzalem. Na prošnjo patriarha Sofronija je dovolil, da smejo kristjani še naprej živeti po svoji veri in po svojih cerkvah opravljati svoje pobožnosti. Toda za javnost in tudi po zunanji podobi je bil Jeruzalem poslej muslimansko mesto. Marijina cerkev na nekdanjem tempeljskem prostoru se je morala umakniti veliki mošeji, ki še zdaj nosi ime po kalifu Omarju. Pravijo, da je sv. Sofronija skrunitev svetega prostora tako bolela, da je že 11. marca 638 od žalosti umrl.

Klemen je med moškimi imeni v Sloveniji na 42. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2016 z imenom Klemen poimenovanih 6.145 (2004: 5.646) oseb. Zanimanje za to ime se je zelo povečalo po letu 1970 in je do danes samo še naraščalo. Zato za ime Klemen lahko rečemo, da je modno. Zelo redka je različica Klement (2016: 22 oseb). Pogostejša od te je ženska oblika Klementina (2016: 454; 2004: 441 oseb).

God:
• 15. marec
• 27. maj
• 27. julij
• 23. november

Ime Klemen z različico Klement izhaja iz latinskega imena Clemens. To povezujejo z latinskim clemens, v rodilniku clementis, v pomenih 'mil, krotek, pohleven, nežen'. Različica Klement je nastala po podstavi odvisnih sklonov Clement-, prav tako ženska oblika Klementina, ki je tvorjena s priponskim obrazilom ‑ina.

Iz imena Klemen so nastali priimki Klemen, Klemenc, Klemenčič, Klemenšek, Klement, Klemše.

Ime Klemen so pogosto imeli papeži in tudi več svetnikov. Najbolj znan je Klemen Rimski, papež in tretji naslednik apostola Petra. Umrl je kot mučenec na Krimu leta 97 (v koledarju 23. novembra). Njegove relikvije sta našla slovanska apostola Ciril in Metod in jih prek slovenskega ozemlja nesla v Rim. Svetnik je tudi učenec Cirila in Metoda Kliment Ohridski (v koledarju 27. julija). Marčni sveti Klemen je Klemen Marija Dvoržak (1751–1820), duhovnik, redemptorist. Po pregnanstvu iz Poljske je postal "apostol Dunaja". Pod njegovim vplivom se je študent prava Friderik Baraga odločil za duhovniški in misijonarski poklic. Papež Pij X. ga je leta 1909 proglasil za svetnika (v koledarju 15. marca). Je drugi zavetnik Dunaja. Ker je bil njegov prvi poklic pek, velja za zavetnika pekov.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je Matilda na 105. mestu. Konec leta 2007 je bilo s tem imenom poimenovanih 2478 oseb. Možna skrajšana oblika je Tilka (119).

God:
• 14. marec
• 10. april
• 19. november

Ime Matilda izhaja iz nemškega imena Mathilde, ki ima različico Mechthild. Nemški imeni razlagajo kot zloženko iz starovisokonemških besed maht 'moč, sila' in hiltja 'boj'. Po pomenu in sestavi obeh sestavin je imenu Matilda enako nemško žensko ime Meinhild ali Meinhilde, po prvi sestavini pa moška imena Meinhard, Meinolf, Meinrad ter ženski Meinharde in Meinrade. Vsa ta imena imajo prvo sestavino iz starovisokonemškega magan 'moč, sila'. Skrajšane oblike nemških imen Mathilde in Mechtild so Thilde, Tilde, Tilla, Tilli, Tilly, dolnjenemško Metta.

V koledarju so 14. marca Matilda, nemška kraljica, žena Henrika I. in mati cesarja Otona I. († 968), 10. aprila Mehtilda iz Helfta, nemška redovnica († 1283), 19. novembra Matilda iz Hackeborna, nemška opatinja († 19. nov. 1299).

V slovenščini je Matilda tudi poimenovanje za smrt, npr. matilda ga je pobrala 'umrl je', poljubiti matildo 'umreti'. V avstralski angleščini Matilda, tudi matilda, pomeni 'potovalna delavska cula; torba, potovalka', izraz to waltz Matilda pa 'nositi potovalno torbo; potovati po cesti'. Motivno blizu slovenski matildi je avstralska poplesavajoča Matilda, ki jo imajo za neuradno avstralsko himno, nastalo leta 1895.

Ime Patricija oziroma Patricia je latinskega izvora, in sicer ženska oblika imena Patricius, ki izhaja iz latinske besede patricius 'patricijski, plemenit'. Beseda bi lahko prihajala tudi od besede patria, patrius v pomenu rojstni kraj, domovina (tudi očetova, rodna, družinska, domača), čeprav je verjetnejša prva razlaga ...

God:
• 13. marec

Ženske oblike imena so: Patricia, Patriša, Patrišia. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo na dan 31. decembra 2007 v Sloveniji število ženskih oseb z imenom Patricija: 2.073. Med vsemi ženskimi imeni pa je to ime po pogostosti uporabe uvrščeno na 112. mesto. V koledarju je na današnji dan Patricija, mučenka iz Nikomedije, ki je umrla v prvih stoletjih skupaj z Modesto in Macedonijem.

Ime Maks je med moškimi imeni v Sloveniji na 102. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 2.359 (2011: 1.776; 2008: 1.584; 1994: 1.268; 1971: 3.398) oseb. Primerjalni podatki kažejo, da se po daljšem upadanju zanimanje za ime Maks v zadnjem desetletju povečuje, in to verjetno tudi zaradi mode kratkih imen. Različice imena Maks so: Maksimilijan (2016: 326; 2011: 383), Maksimiljan (2016: 983; 2011: 1.089), Maksim (2016: 210; 2011: 126). Ženske oblike: Maksa (18) in Maksima (20), Maksimilijana (14), Maksimiljana (113).

God:

na god sv. Maksima:

• 8. januar
• 19. februar
• 8. april
• 9. april
• 12. april
• 14. april
• 28. april
• 5. maj
• 14. maj
• 29. maj
• 11. junij
• 25. junij
• 13. avgust
• 20. avgust
• 27. november

na god sv. Maksimijana:

• 8. januar
• 22. februar
• 3. oktober

na god sv. Maksimilijana:

• 12. marec
• 14. avgust
• 26. avgust
• 20. september
• 12. oktober

na god sv. Maksimina:

• 25. januar
• 29. maj
• 15. december

Ime Maks je lahko skrajšana oblika iz imena Maksim (Maksimin) ali Maksimiljan (Maksimijan). Ime Maksim izhaja iz latinskega imena Maximus in se povezuje z latinskim pridevnikom maximus v pomenu 'največji, zelo velik'. Tako približno ustreza vzdevku Veliki, ki so ga imeli številni vladarji, kot npr. Aleksander Veliki, Karel Veliki, Peter Veliki. Ime Maksimiljan z različico Maksimilijan izhaja iz latinskega imena Maximilianus. To razlagajo kot izpeljanko iz latinskega imena Maximus ali kot zloženko iz latinskih imen Maximus in Aemilianus. Ime Aemilianus, slovensko Emilijan, je izpeljanka iz rimskega rodovnega imena Aemilius z domnevnim pomenom 'posnemovalec, tekmec v ljubezni'. Zelo pogosta je njegova skrajšana oblika Emil.

Ime Maks se v koledarju uvršča k imenom: Maksim, Maksimijan, Maksimilijan in Maksimin

Maksimi so v koledarju:

• Maksim, sv., † ok. 514, škof v Paviji v Italiji (8. januar)
• Maksim, Teodat, Hezihij in Asklepiodot, sv., 4. st., mučenci vTrakiji (19. februar)
• Maksim in Timotej, sv., prva st., mučenca v Antiohiji (8. april)
• Maksim, sv., † 282, škof v Aleksandriji (9. april)
• Maksim, sv., † 434, škof v Carigradu (12. april)
• Maksim, sv., prva st., mučenec (14. april)
• Maksim, Dada in Kvintilijan, sv., 4. st., mučenci v Durostoru (28. april)
• Maksim, sv., † 350, jeruzalemski škof (5. maj)
• Maksim, sv., 3. st., mučenec v Aziji (14. maj)
• Maksim, sv., † po 390, emonski škof (29. maj)
• Maksim, sv., 4. st., škof v Neaplju v Italiji (11. junij)
• Maksim, sv., 5. st., škofvTurinu v Italiji (25. junij)
• Maksim, sv., † 662, spoznavalec in vodnik k duhovnemu življenju (13. avgust)
• Maksim, sv., 5. st., učenec sv. Martina v Toursu (20. avgust)
• Maksim, sv., † po 455, škof v mestu Riez v južni Franciji (27. november)

Maksimijani so v koledarju:

• Maksimijan, sv., † ok. 290, mučenec v Beauvaisu v Franciji (8. januar)
• Maksimijan, sv., 5. st., škof v Alžiriji (3. oktober)
• Maksimijan Puljski, sv., † 556, škof v Raveni (22. februar)

Maksimilijani so v koledarju:

• Maksimilijan, sv., 3. st.?, mučenec v Rimu (26. avgust)
• Maksimilijan, sv., † 363, mučenec v Antiohiji (20. september)
• Maksimilijan Celjski, sv., † 284 ali 305?, škof in mučenec (12. oktober)
• Maksimilijan iz Teveste in Peter iz Nikomedije, sv., † 295 in † 303, mučenca (12. marec)
• Maksimilijan Kolbe, sv., † 1941, minorit, mučenec (14. avgust)

Maksimini pa so  v koledarju:

• Maksimin, sv., † 363, mučenec iz sirske Antiohije (25. januar)
• Maksimin, sv., † ok. 347, trierski škof (29. maj)
• Maksimin, sv., 6. st., opat pri Orleansu v Franciji (15. december)

Moško ime Blaženko je izpeljanka od pridevnika blažen, pomen besede pa je srečen, nežen .... Ime je slovenski prevod imena Makarij, ki izhaja prek latinskega imena Macarius iz grškega imena Makarios, to pa iz grške besede makarios v pomenu 'blažen, srečen'. Ime Makarij je na Slovenskem zelo redko. Na Hrvaškem pa je Blaženko pogosto ime, saj danes tam živi več kot 500 ljudi, ki se tako imenujejo. Njihov zavetnik je sv. Makarij in v seznamu svetnikov so štirje s tem imenom: 2. januarja je Makarij Aleksandrijski, opat († 394); 10. marca goduje Makarij Jeruzalemski, škof († 333); v koledarju pa je še mučenec Makarij iz Aleksandrije v Egiptu (8. december) in igumen samostana v Bitiniji († 850) (18. avgusta). Iz imena Makarij so nastali priimki: Mlakar, Makari, Kari, Makarovič in drugi. Zavetnik moške oblike Blaženko je tudi baskovski menih Beat (8. stol.), ki goduje 19. februarja.

God:
• 2. januar
• 19. februar
• 10. marec
• 9. december

Ženska izpeljanka Blaženka je tudi nastala iz pridevnika blažen, vendar kaže na vpliv češkega imena Blažena. Ime je zelo popularno pri Hrvatih, kjer se tako imenuje več kot 5000 oseb, prav tako je tudi med 100 najbolj priljubljenimi imeni v Srbiji. Pri Hrvatih je ime največkrat ženska oblika imena Blaž, ki je tudi njihov zavetnik (3. februar), sicer pa sta njihovi zavetnici tudi sv. Beatrika (17. avgusta), 8. in 29. marca pa goduje Beata.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Cita na 602. mestu. Dne 1. 1. 2010 je bilo s tem imenom poimenovanih 100 (2008: 101; 1994: 149) oseb. Različice: Felicita (50), Citka, Cita Elizabeta, Zita (2010: 35), Zita Irenka, Zita-Terezija.

God:
• 7. marec
• 27. april
• 23. november

Ime Cita je najbolj umestno razlagati kot skrajšano obliko imena Felicita. To izhaja iz latinskega imena Felicitas. Tako se je imenovala rimska boginja blaženosti. Ime razlagajo iz latinskega felicitas 'rodovitnost, plodovitost; sreča, blaženost, uspeh'. Pomensko sorodna imena so Feliks, Felicija, Felicijan. Različica Zita izhaja iz italijanskega imena Zita. To razlagajo iz italijanskih besed zita, zitta, ki sta varianti besede citta 'dekle, devica, deklica'. Zita je lahko tudi skrajšana oblika imena Terezija (tj. iz Terezita; prim. Zina, Zinka iz Terezina).

Cita se v koledarju uvršča k imenu Felicita (7. marca, 23. novembra), v koledarju pa je 27. aprila sv. Zita, devica, iz toskanskega mesta Lucca.

Ime Miroslav je slovansko in so ga poznali že alpski Slovani. Tvorjeno je iz besed mir in slav. Imena z začetnim mir so še: Mirodar, Mirogoj, Miromisl ... še več pa je imen, ki imajo mir kot drugi člen zloženke: Vladimir, Gojmir, Mojmir, Vlastimir, Ratimir in druga. Ime Miroslav in njegove različice so pri nas izpričani že od 9. stol. naprej. V Čedadskem evangeliju v 9. in 10. stol. so omenjeni romarji Mirogoj, Mirna, Miromisl.

6. marec: sv. Fridolin

God:
• 6. marec

pri imenu Friderik:

• 18. julij

pri imenu Irenej

• 6. april
• 28. junij

pri imenu Bogomir:

• 8. november

Po pomenu imena Miroslav približno ustrezajo imena Friderik, Fridolin in Irenej. Ime Irenej je pri nas zelo redko, bolj znana je ženska oblika Irena. Imena Miroslav, Mirko, Mirko so v koledarju uvrščena k imenom Bogomir (8. novembra), Friderik (18. julija) in Irenej (6. aprila in 28. junija). Poseben zavetnik Miroslavov pa je sv. Fridolin, opat na Nemškem (6. stol.), ki je bil po izročilu doma z Irskega in je zavetnik krojačev in priprošnjik za lepo vreme (6. marca).