God: 10. februar 

Najbrž ste že slišali, da so dvojčki med sabo čustveno pa tudi drugače močneje povezani, kot pa »navadni« bratje in sestre. Če je eden bolan, se tudi drugi slabo počuti, če eden doživlja strah, trepeta tudi drugi. Zgled take povezanosti je današnja godovnjakinja sveta Sholastika, sestra dvojčica svetega Benedikta, začetnika zahodnega meništva in prvega zavetnika Evrope.

Rojena sta bila okoli leta 480 v Nursiji (današnja Norcia) severovzhodno od Rima. Velika, ganljiva ljubezen je družila brata in sestro vse življenje. Tudi Sholastika se je vnemala za velike duhovne cilje, za katere je Benedikt gorel od mladosti. Najprej je najbrž živela v samostanu pri mestu Subiaco, ki še danes nosi njeno ime. Ko je Benedikt ustanovil sloveči samostan na gori Monte Cassino, ga je sestra Sholastika prosila, če bi tudi ona smela živeti po pravilih njegovega reda. Brat ji je ustregel in ji dal zgraditi ob vznožju gore skromen samostan in jo imenoval za opatinjo. Sholastika je samostan modro vodila, s posebno ljubeznijo je skrbela za bolnike in reveže.

Po pravilih, ki jih je sestavil Benedikt za svoj red, je bil ženskam prepovedan vstop v njihov samostan. Tega pravila se je držal tako zvesto, da niti ljubljeni sestri ni dovolil izjeme. Enkrat na leto sta se shajala na praznik v eni izmed hiš blizu samostana. Dan sta prebila v duhovnem pogovoru in molitvi. Njuno zadnje srečanje je opisal papež Gregor Veliki v svojem življenjepisu svetega Benedikta.

Ko je dospela, je prišel k njej brat v družbi svojih učencev. Ves dan sta hvalila Boga in se pogovarjala o svetih rečeh. Ko se je zvečerilo, sta zaužila skromen obed. Potem je sestra prosila brata, naj ne hodi proč, temveč naj ostane v duhovnem pogovoru do jutra. Benedikt jo je odločno zavrnil. Tedaj je Sholastika sklenila roke in se v zaupni molitvi obrnila k Bogu. Komaj je pogledala kvišku, je začelo tako strašansko grmeti in se bliskati in nastal je tak naliv, da sveti mož z brati ni mogel izpod strehe. Sveti Benedikt je sprevidel, da se v takem neurju ne more vrniti v samostan. Ves žalosten je dejal: »Vsemogočni Bog naj ti odpusti, sestra! Kaj si mi naredila?« Ona pa mu je odgovorila: »Glej, prosila sem tebe, a me nisi hotel uslišati; potem pa sem prosila svojega Gospoda, ta me je uslišal. Zdaj kar pojdi, če moreš; le pusti me samo, ti se pa vrni v samostan.« Moral je ostati zaradi nevihte. Tako se je zgodilo, da sta prečula vso noč, ki jima je hitro minila, v pogovorih o duhovnem življenju.

Naslednje jutro sta se vrnila vsak v svoj samostan. Tretji dan je Benedikt videl, kako se duša njegove sestre kakor golobček dviga v nebo. Ugotovil je njeno smrt in hvalil Boga, da je Sholastiki dodelil takšno slavo. Svetnica je umrla leta 542, stara šestdeset let. Njen spomin se od 12. stoletja obhaja 10. februarja.

Upodabljajo jo kot opatinjo v črni redovni obleki s knjigo redovnih pravil in z golobom, včasih tudi pri zadnjem srečaniu z Benediktom. Časte jo kot zavetnico zoper strelo in priprošnjico za dež.

Beseda 'sholastica' (lat. shola = šola) pomeni tudi filozofijo srednjeveških univerz.

• Alto, sv., † ok. 760, opat benediktinskega samostana Altomünster pri Augsburgu
• Ana Katarina Emmerick, bl. † 1824, mistična vizionarka iz Nemčije
• Ansbert, sv., † 693, škof v Rouenu v Franciji
• Apolonija (Polona), sv., † ok. 249, mučenka iz Aleksandrije v Egiptu
• Atrakta, sv., 5. st., devica na Irskem
• Cronan, sv., † ok. 570, opat na Irskem
• Marijan Škot, sv., † ok. 1080, opat v Regensburgu
• Mihael Febrer Cordero, sv., † 1910, šolski brat iz Ekvadorja
• Nikefor, sv., † ok. 260, mučenec iz Antiohije
• Rinaldo (Rajnald), sv., † 1225, škof v Noceri v Umbriji
• Sabin, sv., † ok. 566, škof v Canosi pri Bariju v Italiji
• Teilo, sv., † 560, škof v Landaffu v Kambriji

Današnji dan je papež Leon XIII določil za god cerkvenega učitelja sv. Cirila Aleksandrijskega, po preureditvi koledarja pa se ga spominjamo 27. 6.

• Civa (Kigwa), sv., 5. st., devica iz Cornwalla
• Cointha, sv., † 249, mučenec v Aleksandriji v Egiptu
• Elfleda, sv., † 713, opatinja v Whitburgu v Angliji
• Hieronim Emiliani, sv., † 1537, redovni ustanovitelj iz Benetk v Italiji
• Honorat, sv., 6. st., škof v Milanu
• Izaija Boner, bl., †1 471, avguštinski eremit iz Krakova na Poljskem
• Jakoba Frangipani (Dei sette soli), bl., † 1239, italijanska vdova in tretjerednica
• Jakut, sv., 6. st., opat v Bretaniji
• Jožefina Bakhita, sv., † 1947, sužnja iz Sudana, redovnica v Benetkah
• Jožefina Bonino, bl., † 1906, redovna ustanoviteljica v Savoni v Italiji
• Juvencij (Evencij, Invencij), sv., † 397, škof v italijanski Paviji
• Kutman (Cuthmanus), sv., † 889, puščavnik v Stenyningu na Angleškem
• Likarij, sv., 3. st., menih, mučenec
• Marija, sv., † 3. st., mučenka
• Marta in Marija, sestri, in Likarij, menih, sv., 3. st., mučenci
• Niketij, sv., † ok. 610, škof v Besangonu v Franciji
• Pavel, sv., † ok. 647, škof v Verdunu v Franciji
• Peter Ognjeni, sv., † 1089, kardinal in škof v Albani v Italiji
• Štefan, sv., † 1124, škof v Muretu v Franciji

God: 8. februar 

Če znamo pravilno brati evangelij, vemo, da Jezus hoče, naj njegovi učenci svojo povezanost z njim dokažejo z dejavno ljubeznijo do ljudi, posebno do tistih, ki trpijo ali so zapostavljeni. Cerkev se je tega vedno zavedala in v vseh časih, posebno še tedaj, ko svetna družba ni poznala 'socialnega skrbstva', je ustanavljala bolnišnice in sirotišnice, kjer so dobili primerno oskrbo bolniki, brezdomci, revni ljudje vseh vrst. To oskrbo so jim nudili možje in žene, ki se jim posvetili z vso dušo in z vsem srcem kot redovniki in redovnice. Ustanovitelja ene take redovne družbe se spominjamo danes.

To je bil Hieronim Emiliani, ki je izšel iz beneške patricijske družine. Rodil se je leta 1486, ko je bila na višku renesansa, ki je vsebovala mnogo poganskih prvin. Z njo se je povezalo tudi papeštvo, kar je močno škodovalo Cerkvi in verskemu življenju. To je bilo obdobje moralnega propada in velikih stisk, ki so jih povzročale politične zdrahe. Vojaški poklic je bil zelo cenjen.

Tudi mladega Hieronima je mikalo, da bi dosegel slavo kot vojak. Poveljstvo rodnih Benetk mu je v sporu s cesarjem Maksimilijanom I. zaupalo trdnjavico Castelnuovo nad Piavo: ob napadu cesarskih čet je trdnjavica padla in Hieronim je prišel v ujetništvo. Njegovi upi v bojno slavo so splahneli, toda samotna ječa je bila zanj milost. Primerilo se mu je nekaj podobnega kot sv. Ignaciju Lojolskemu, ustanovitelju jezuitskega reda: od slavohlepnega vojaka se je spremenil v gorečega bojevnika za Kristusa. Mesec dni ječe in čudežna rešitev na Marijino priprošnjo sta zadostovala za Hieronimovo spreobrnitev. Ves se je posvetil trpečim in revnim. Za ta poklic, ki je terjal junaške odpovedi, se je utrjeval najprej tri leta v Castelnuovu s spokornimi deli in z ljubeznijo do bližnjega. Potem se je odločno odpravil na pot, o kateri je bil prepričan, da mu jo je namenila božja previdnost.

V Benetkah se je pripravljal na duhovniški poklic. Leta 1518, ko mu je bilo 32 let, je bil posvečen v duhovnika in zdaj se je s še večjo vnemo lotil svoje življenjske naloge. Ko sta malo kasneje tod pustošili lakota in kuga, je Hieronim vse svoje imetje razdal potrebnim, sam pa je negoval bolnike, ponoči pokopaval mrliče, dokler ni staknil pegavice. Ta bolezen je bila kakor noviciat za njegovo hrepenenje po krščanski popolnosti. Ko je ozdravel, se je odpovedal vsemu premoženju in se posvetil samo službi revežev, zlasti sirotam brez staršev. Priskrbel jim je stanovanje, hrano in delo. Vlada beneške republike je njegovo delo podprla, saj ji je s svojo dobrodelnostjo odvzel marsikakšno skrb in breme.

Uspehi v Benetkah so ga spodbudili, da je svojo dejavnost razširil po vsej severni Italiji. Ustanavljal je sirotišnice, skrbel je za izgubljena dekleta, negoval bolnike. Njegov zgled je pritegnil še druge. Da bi jim uredil skupno življenje, jih utrjeval in versko krepil, je najzvestejše pomočnike združil v versko bratovščino. Papež Pavel III. je leta 1540 potrdil moški red po avguštinskih pravilih, ki še danes deluje v Italiji: po ustanovnem sedežu Somasca pri Bergamu se člani redovne družine imenujejo somaski in skrbe za vodstvo sirotišnic, ubožnic in bolnišnic.

Njihov ustanovitelj Hieronim Emiliani je umrl 8. februarja 1537 v Somaski za kugo, ki si jo je nakopal, ko je stregel kužnim bolnikom. Za svetnika ga je razglasil papež Klemen XIII. leta 1767.

• Anton iz Stroncone, bl., † 1461, manjši brat v Assisiju v Italiji
• Anzelm Polanco in Filip Ripoll, bl., † 1939, škof vTeruelu v Španiji, ter duhovnik in generalni vikar, mučenca v španski državljanski vojni
• Egidij od sv. Jožefa, sv., † 1812, frančiškan v Neaplju
• Evgenija Smet, glej Marija božje previdnosti
• Filip Ripoll, bl., † 1939) duhovnik in generalni vikar, mučenec v Španiji
• Janez a Triora, bl.,†1816, iz reda minimov, mučenec na Kitajskem
• Koleta (Nika), sv., † 1447, klarisa iz Francije
  V koledarju Frančiškovih redov je njen spomin obvezni god.
• Luka mlajši, sv., † 953, puščavnik v Grčiji
• Marija Božje previdnosti (Evgenija Smet), bl., † 1871, redovna ustanoviteljica iz Lillà
• Mojzes, sv., † ok. 389, puščavnik iz rodu Saracenov, škof v Aleksandriji
• Nivard, bl., † po 1150?, cistercijanski menih iz Clairvauxa v Franciji
  Blaženi Nivard je brat cerkvenega učitelja in zavetnika Evrope, sv. Bernarda (20. 8.).
• Partenij, sv., 4. st., škof v Lampsahi v Helespontu
• Ricerij, bl., † 1236, duhovnik, med prvimi učenci sv. Frančiška
• Rihard, sv., † 720 ali 721, iz mesta Lucca v Italiji Teognij, sv., † 522, škof v Betelu v Palestini
• Tomaž Sherwood, bl., † 1578, mučenec v Londonu v Angliji

V začetku prejšnjega stoletja (J. Rogač, ŽS, 1906) je bil na današnji dan spomin sv. Romualda, opata, katerega god zdaj obhajamo 19. 6.

7. februarja je umrl tudi papež bl. Pij IX., ki je podpisal pomembna cerkvena dokumenta: dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju in dogmo o nezmotljivosti papeža v cerkvenem in moralnem nauku. Njegov spomin je v koledarju 9. 1.

• Abraham, sv., † 344. škof v Arbeli v Perziji
• Adelajda, sv., † ok. 1015, opatinja najprej v Villichu, nato v Kölnu
• Agata, sv., † ok. 250, devica in mučenka iz Katanije na Siciliji
• Albuin, sv., † 1005/6, škof v Brixnu
• Andrej Kim, sv., † 1798, mučenec v Koreji
• Avit, sv., † 525, škof v Vienni v Franciji
• Bertulf, sv., † 705, opat v Rentyju v Franciji
• Domicijan, bl., † 802, karantanski vojvoda
• Frančiška Mézière, bl., † 1794, devica in mučenka v francoski revoluciji
• Hildegarda (Liharda) s Kamna, bl., † 990?, koroška grofica
• Ingenuin (Genuin), sv., † 598 ali ok. 605, in Albuin, sv., † 1005/6), briksenska škofa
• Pavel Ni in Andrej Kim, sv., † 1798, mučenca v Koreji
• Vodoald, sv., † ok. 720, sveti popotnik s Škotskega v Soissonu v Franciji

• Aventin, sv., 6. st., škof v Troyesu v Franciji
• Aventin, sv., † po 511, škof v Chateaudunu pri Chartresu v Franciji
• Diodor, sv., 3. st., mučenec v Italiji
• Elija, sv., † 779, mučenec v Damasku
• Elizabeta Canori por. Mora, bl., † 1825, žena in mati v Rimu
• Evtihij, sv., 2. st. ?, rimski mučenec
• Fileas, škof in tribun Filorom, sv., 4. st., mučenca v Aleksandriji
• Filorom, sv., 4. st., tribun, mučenec v Aleksandriji
• Frančišek Pacheco D. J. in osem drugih, bl, † 1626, mučenci iz Nagasakija na Japonskem
• Gilbert, sv., † 1189, redovni ustanovitelj v Sempringhamu v Angliji
• Hraban Maver, bl, † 856, nemški opat in nadškof v Mainzu
• Ivana Valois, sv., † 1505, francoska kraljica in ustanoviteljica reda Marijinega oznanjenja
• Izidor iz Peluzija, sv., † ok. 449, Egipt
• Jakob Berthieu, bl., † 1896, jezuit in misijonar na Madagaskarju
• Janez de Brito, sv., † 1693, in drugi jezuitski misijonarji in mučenci
• Janez Speed, bl., † 1594, mučenec v Durhamu v Angliji
• Jožef Leoneški, sv., † 1612, kapucinski misijonar iz Italije
• Karel Spinola in 49 tovarišev, bl., † 1622, mučenci v Nagasakiju na Japonskem
• Klavdijan, sv., 3. st., mučenec v Ataliji
• Konon, sv., 3. st., mučenec v Ataliji
• Kristijan, bl., 12. st., menih v Himmerodu v Nemčiji
• Leon Ignacij Mangin, in 55 mučencev, sv., † 1900, jezuit, misijonar na Kitajskem
• Leon Ignacij Mangin Lovrenc, sv., 4. st., škof v Spoletu v Italiji
• Modan, sv., 8/9. st., opat na Škotskem
• Nikolaj Studit, sv., † 868, menih v Carigradu
• Papija, Diodor, Konon in Klavdijan, sv., 3. st., mučenci v Ataliji
• Rimbert, bl., † 888, škof v Bremnu ter učenec in življenjepisec sv. Oskarja
• Rudolf Aquaviva in tovariši, bl., † 1583, mučenci v Indiji
• Veronika, sv., 1. st., sveta žena

Pred prenovo bogoslužnega koledarja je na današnji dan godoval sv. Andrej Corsini (pri karmeličanih še danes), v rimskem in našem bogoslužnem koledarju, pa je zdaj njegov god 9. 1. (ponekod tudi 6. 1. – na dan njegove smrti) Tudi v Rogačevem ŽS je naveden na današnji dan (sv. Andrej Korsinov), njegovo ime pa je ostalo tudi v ljudskem koledarju.

Na današnji datum se v koledarjih pojavlja tudi ime sv. Katarine de Ricci, ki so ji ob razglasitvi za blaženo za spominski dan določili 13. 2., potem pa so ga prestavili na današnji dan (tudi po dominikanskem koledarju goduje danes), v našem martirologiju pa je po prenovi koledarja njen god 1. 2. (dan njene smrti).

• Alojzij Andritzki, † 1943, lužiškosrbski duhovnik, pričevalec za vero
• Andrej Karel Ferrari, bl., † 1921, nadškof in kardinal v Milanu
• Berlinda iz Meerbeke, sv., † ok. 935, redovnica na Flamskem
• Blaž, sv.,† 316, škof in mučenec
• Celerin, sv., 3. st., bralec in mučenec v Kartagini
• Celerina, sv., 3. st., mučenka v Kartagini
• Helinand, bl., † ok. 1230, trubadur in cistercijanski menih v Froidmontu v Franciji
• Ignacij, sv., 3. st., mučenec v Kartagini
• Janez Frančišek Gnidovec, † 1939, škof v Skopju
• Janez Nelson, bl., † 1578, mučenec v Angliji
• Klavdina Thévenet (Marija od sv., Ignacija), sv., † 1837, devica iz Lyon a v Franciji
• Lovrenc, Ignacij in Celerina, sv., 3. st., mučenci v Kartagini
• Lupicin, sv., 4. st., škof v Lyonu v Franciji
• Marija Ana Rivier, bi, † 1838, redovnica iz škofije Viviers v Franciji
• Oskar (Ansgar), sv., † 865, apostol severne Evrope
• Simeon in Ana, sv., 1. st., osebi iz evangelija
• Stefan Bellesini, bl., † 1840, avguštinec iz Genezzana v Italiji
• Verburga, sv., † ok. 700, opatinja na Angleškem