2. januar

BAZILIJ je bil mož globoke pobožnosti in temeljite izobrazbe; osebnost, polna odločnosti, zakonodajalec vzhodnega meništva (po njem se vzhodni menihi imenujejo bazilijanci), neustrašen branilec prave vere in cerkvenih pravic, vnet zagovornik cerkvenega edinstva, organizator velikopotezne dobrodelnosti v vsakem oziru velik mož, da si je po vsej pravici zaslužil vzdevek Veliki. Rodil se je okoli leta 330 v kapadokijski Cezareji v družini, iz katere je poleg njega izšla še četverica svetnikov. Versko vzgojo je prejel od stare matere, svete Makrine, svetniški oče Gregorij pa mu je odpiral pot k omiki. Šolal se je v Atenah, kjer se je srečal z Gregorjem Nacianškim in sklenil z njim zaupno prijateljstvo. Po končanem študiju se je vrnil v rodno mesto, kjer je zaslovel kot odličen učitelj.

Zgled sestre, ki je svoje življenje posvetila službi drugim, je pripomogel, da se je Bazilij dal krstiti, potem pa je odšel v Egipt, kjer se je za dve leti pridružil menihom. Ko se je vrnil v domače kraje, je vse svoje premoženje razdelil ubogim in odšel v samoto. V tej samoti so v njem dozorele misli, ki so ga napravile za očeta vzhodnega meništva.

Iz samote so ga poklicali v rodno mesto Cezarejo, kjer ga je nadškof Evzebij posvetil v duhovnika, po njegovi smrti pa je bil izvoljen za škofa. Učeni škof, pisec globokih bogoslovnih razprav, je nemalokrat lastnoročno stregel revežem, ki so bili njegova velika ljubezen. Po devetih letih škofovske službe so zaradi prevelike spokornosti njegove telesne moči ugasnile 1. januarja leta 379.

GREGOR NACIANŠKI je bil po rojstvu leto starejši od Bazilija. Izšel je iz premožne družine in svetniška mati Nona ga je krščansko vzgajala. Bistri Gregor je ljubil študentsko življenje. Odločilnega pomena za njegovo življenje je bilo srečanje z Bazilijem iz Cezareje, s katerim ga je vezalo enkratno prijateljstvo. Ko se je, natrpan z učenostjo, vrnil domov, je zaslovel kot izreden govornik. Očeta, ki je bil škof v Naciancu, je prosil za krst, potem pa se je popolnoma posvetil bogoljubnemu življenju. Odšel je v samoto, kjer je trdo delal, molil in premišljeval ter pisal. Ostareli oče ga je poklical domov in ga posvetil v duhovnika, da bi mu bil v pomoč pri njegovem delu. Gregor je imel pomisleke, toda prijatelj Bazilij mu jih je razpršil. Ta je medtem postal škof v Cezareji in je ustanovil novo nadškofijo v Sasimi in ta škofijski sedež naj bi zasedel Gregor. On pa se je otepal odgovornosti, čeprav se je dal posvetiti za škofa, potem pa se je umaknil v samoto. Poslanci carigrajske Cerkve, ki je bila razdvojena zaradi bojev med arijanci in pravovernimi kristjani, so ga prosili, naj kot učen bogoslovec pride uredit cerkvene razmere in utrdit pravo vero. Gregor je prevzel vodstvo carigrajske škofije in za carigrajskega škofa ga je potrdil drugi vesoljni cerkveni zbor v Carigradu leta 381. Toda bil je preveč miroljubne narave, da bi se branil pred spletkami nasprotnikov, zato je prosil, naj ga razrešijo dolžnosti in umaknil se je v Nacianc, v tihoto praznega očetovega doma, kjer se je posvetil skrbi za bedne in nesrečne. V tem času je napisal svoj pesniški življenjepis, ki nam v marsičem odkriva njegovo občutljivo, plaho, od skrbi izmučeno naravo. Po pričevanju sv. Hieronima je umrl leta 389 ali 390.

Bazilij in Gregor sta bila učena moža in nerazdružna prijatelja. Gregorja časte kot svojega zavetnika pesniki.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Valerij na 941. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 48 (2012: 48; 2008: 51, 1994: 57) oseb. Zelo redke so njegove različice: Valerijan (2016: 15; 2012:19), Valerijano, Valerijo, Valerin, Valerio (9), Valerjan. Ženske oblike: Valerija (2016: 2.461ꜜ - 113. mesto; 2012: 2.522 - 108. mesto; 2008: 2.533; 1994: 2.651; 1971: 1.814), Valči (2016: 28; 2012: 29), Valčika, Valčka (7), Valeria (2016: 33; 2012: 21), Valerina (8), Valerjana, Vali (6), Valja, Valka.

God:
• 10. januar
• 22. januar
• 29. januar
• 1. april
• 14. junij

na god sv. Valerijana:

• 14. april
• 23. julij
• 15. september
• 26. november

Ime Valerij izhaja iz latinskega imena Valerius, ki pomeni 'izhajajoč iz rimske plemiške rodbine Valerijcev' in se povezuje z latinskim glagolom valeo 'biti močen, krepek, moči, premoči; vreden biti, veljati; biti zdrav, dobro se počutiti'. Z glagolom valeo se razlaga tudi ime Valens oziroma Valentinus, prav tako poimenovanje zdravilne rastline valeriana ali baldrijan, latinski pozdrav vale, valete v pomenu 'zdravo, pozdravljeni in občni izraz valeta 'slovo, odhodnica', npr. ob maturi. Izpeljanka Valerianus, slovensko Valerijan z žensko obliko Valerijana, je izpeljanka na anus iz imena Valerius 'pripadajoč Valeriusu'.

V svetniškem koledarju so:

• Valerij, sv., 6. st., škof v Limogesu v Franciji (10. januar)
• Valerij, sv., † 315, škof, mučenec (22. januar)
• Valerij, sv., 3. st., škof v Trierju (29. januar)
• Valerij (Valarih), sv., † 619?, duhovnik in puščavnik v Amiensu v Franciji (1. april)
• Valerij in Rufin, sv., † 303, mučenca v Galiji (14. junij)

Valeriji pa godujejo tudi na god sv. Valerijana:

• Valerijan, sv., 4. st., mučenec v Trapezuntu (20. januar)
• Kanidij, Valerijan in Akvila Valerijan, sv., prva st., mučenec (14. april)
• Valerijan, sv., † ok. 460, škof v Cimiezu v Franciji (23. julij)
• Valerijan, sv., prva st., mučenec v Tournusu v Franciji (15. september)
• Valerijan Oglejski, sv., † 379, škof (26. november)

Ime Marcel je med moškimi imeni v Sloveniji na 156. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 1.174 (2012: 993; 2008: 852; 1994: 324; 1971: 108) oseb. Različice: Marcelin, Marcello (2016: 7; 2012: 5), Marcelo (6), Marčelo (2016: 24; 2012: 28), Marsel (2016: 259; 2012: 224; 2008: 197; 1994: 49). Ženske oblike: Marcela (2016: 102; 2012: 98; 2008: 101; 1994: 80; 1971: 59), Marčela (2016: 60; 2012: 69), Marsela (11).

God:
• 16. januar
• 14. avgust
• 4. september
• 30. oktober
• 1. november
• 29. december

na god sv. Marcelina:

• 9. januar
• 6. april
• 20. april
• 26. april
• 2. junij
• 6. junij
• 27. avgust

ali na god sv. Marcelijana

• 13. maj
• 18. junij

Ime Marcel izhaja iz latinskega imena Marcellus. To je verjetno manjšalnica iz imena Marcus, slovensko Marko, ki je prvotno pomenil 'pripadajoč bogu vojne Marsu'. Marcellus je bilo ime znane rimske plemiške rodbine. Ime Marcelin, latinsko Marcellinus, je izpeljanka na in iz imena Marcel. Ime Marčelo z žensko obliko Marčela izhaja iz italijanske oblike Marcello, ime Marsel z žensko obliko Marsela pa iz francoske oblike Marcel [izg. marsel].

Marcel je tudi ime več svetnikov. Najbolj znan je Marcel I, papež, ki je umrl kot mučenec leta 309 (v koledarju 16. januarja), drugi pa so: 14. avgusta Marcel, ciprski škof, mučenec, 4. septembra Marcel, galski mučenec (u. 178), 1. novembra Marcel Pariški, škof (u. 390), 30. oktobra Marcel, afriški rimski mučenec (u. 298), 29. decembra Marcel Akoimet, maloazijski menih (u. 485).

Ime Hijacinta je med ženskimi imeni v Sloveniji na 1650. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2016 s tem imenom poimenovanih 19 (2012: 20; 1994: 19; 1971: 17 ) ženskih oseb. Pisni različici imena Hijacinta sta Hiacinta 5 (2012: 5) in Jacinta (11), možne skrajšane oblike pa so Cintia, Cintija, Cinzia. Moška oblika imena Hijacinta je Hijacint.

God:
• 30. januar
• 20. februar

pri imenu Hijacint

• 4. julij
• 17. julij
• 17. avgust
• 11. september
• 24. november

Ime Hijacinta je ženska oblika imena Hijacint. Ta izhaja prek latinskega Hyacinthus iz grškega imena Hýakinthos in se izvorno povezuje z grškim hyákinthos, tj. hijacint v pomenih ‘cvetlica’ in ‘drag kamen’. Hyakinthos je bil v grški mitologiji lepi sin špartanskega kralja Amikla in Apolonov ljubljenec. Iz ljubosumnosti je bog blagega vetra Zefir skrenil disk, ki ga je vrgel Apolon, v Hyakinta in ta je umrl. Po legendi je iz njegove krvi zrasla cvetlica opojnega vonja hijacinta ali hijacint. Občna beseda hijacint pomeni tudi ‘poldrag kamen oranžne barve’. Grško Hyakínthia, latinsko Hyacinthia, je bil tridnevni špartanski praznik v spomin smrti špartanskega kraljeviča Hijakinta.

Možna skrajšana oblika iz imena Hijacinta je Cintija itd. ter Sintija, angleško Cynthia, Cindy, Sindy, vendar ga razlagajo kot grško ime z nekdanjim pomenom ‘izhajajoča z gore Kynthos na otoku Delosu, rojstnem kraju boga Apolona in boginje Artemide’. Slednja se je imenovala tudi Cynthia oziroma Diana. Božansko ime Cynthia je imela ljubica rimskega pesnika Propercija. Hiacinta in Jacinta sta junakinji Ivana Cankarja v dveh njegovih »zgodbah iz doline šentflorjanske«.

Vse naštete lahko godujejo:

Jacinta (Hiacinta) Mariscotti, sv., † 1640, klarisa iz Italije (30. januar)
Jacinta Marto, bl., † 1920, fatimska pastirica (20. februar)

pri imenu Hiacint

Hiacint, sv., 2. st., mučenec v Rimu (4. julij)

pri imenu Hijacint

Hijacint, sv., prva st., mučenec v Paflagoniji (17. julij)
Hijacint, sv., † 1257, poljski redovnik (15. avgust, god 17. avgust)
Hijacint, sv., † ok. 303, mučenec (11. september) - glej Prot in Hijacint
Hijacint Castañeda in Vincenc Liem, sv., † 1745 in 1773, mučenca v Vietnamu (7. november, god 24. november)

Hijacint Marija Cormier, bl., † 1916, dominikanec iz Orleansa, umrl v Rimu (17. december)

Ime Hijacinta je med ženskimi imeni v Sloveniji na 1650. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2016 s tem imenom poimenovanih 19 (2012: 20; 1994: 19; 1971: 17 ) ženskih oseb. Pisni različici imena Hijacinta sta Hiacinta 5 (2012: 5) in Jacinta (11), možne skrajšane oblike pa so Cintia, Cintija, Cinzia. Moška oblika imena Hijacinta je Hijacint.

God:
• 30. januar
• 20. februar

pri imenu Hijacint

• 4. julij
• 17. julij
• 17. avgust
• 11. september
• 24. november

Ime Hijacinta je ženska oblika imena Hijacint. Ta izhaja prek latinskega Hyacinthus iz grškega imena Hýakinthos in se izvorno povezuje z grškim hyákinthos, tj. hijacint v pomenih ‘cvetlica’ in ‘drag kamen’. Hyakinthos je bil v grški mitologiji lepi sin špartanskega kralja Amikla in Apolonov ljubljenec. Iz ljubosumnosti je bog blagega vetra Zefir skrenil disk, ki ga je vrgel Apolon, v Hyakinta in ta je umrl. Po legendi je iz njegove krvi zrasla cvetlica opojnega vonja hijacinta ali hijacint. Občna beseda hijacint pomeni tudi ‘poldrag kamen oranžne barve’. Grško Hyakínthia, latinsko Hyacinthia, je bil tridnevni špartanski praznik v spomin smrti špartanskega kraljeviča Hijakinta.

Možna skrajšana oblika iz imena Hijacinta je Cintija itd. ter Sintija, angleško Cynthia, Cindy, Sindy, vendar ga razlagajo kot grško ime z nekdanjim pomenom ‘izhajajoča z gore Kynthos na otoku Delosu, rojstnem kraju boga Apolona in boginje Artemide’. Slednja se je imenovala tudi Cynthia oziroma Diana. Božansko ime Cynthia je imela ljubica rimskega pesnika Propercija. Hiacinta in Jacinta sta junakinji Ivana Cankarja v dveh njegovih »zgodbah iz doline šentflorjanske«.

Vse naštete lahko godujejo:

Jacinta (Hiacinta) Mariscotti, sv., † 1640, klarisa iz Italije (30. januar)
Jacinta Marto, bl., † 1920, fatimska pastirica (20. februar)

pri imenu Hiacint

Hiacint, sv., 2. st., mučenec v Rimu (4. julij)

pri imenu Hijacint

Hijacint, sv., prva st., mučenec v Paflagoniji (17. julij)
Hijacint, sv., † 1257, poljski redovnik (15. avgust, god 17. avgust)
Hijacint, sv., † ok. 303, mučenec (11. september) - glej Prot in Hijacint
Hijacint Castañeda in Vincenc Liem, sv., † 1745 in 1773, mučenca v Vietnamu (7. november, god 24. november)

Hijacint Marija Cormier, bl., † 1916, dominikanec iz Orleansa, umrl v Rimu (17. december)

priloga

Slovenski koledarji

moj pogled

Anselm Grün

mladinska priloga

Krščanstvo v2.0

Preberite več: Januar 2013

priloga

Slovenski koledarji

moj pogled

Anselm Grün

mladinska priloga

Krščanstvo v2.0

Preberite več: Januar 2013

Melanija je med ženskimi imeni v Sloveniji na 438. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 189 (1971: 100, 1994: 160) oseb. Pisne različice imena Melanija so Melani (2012: 224, 401. mesto), Melania (22), Melanie (136, 517. mesto). Ime Lana (2012: 2945, 94. mesto) je možna skrajšana oblika imena Melanija, a tudi imen Alana, Jolanda, Svetlana.

God:
31. december

Ime Melanija izhaja iz grškega imena Melanía. Razlagajo ga iz grškega pridevnika mélās, v rodilniku mélanos, v pomenu ‘črn, temen; čemeren, mračen, žalosten; grozen, strašen, silen’ ali iz melanía ‘črnoba, črnilo, črn oblak, črna pega’. Ime Melanija se je prvotno nanašalo na črno ali temno barvo kože ali las. Grški pridevnik mélās v pomenu ‘črn, temen’ je prva sestavina številnih zloženk. Nekatere so sprejete tudi v slovenščino, npr. melafír mineraloško ‘drobnozrnata temna predornina’, melamín kemično ‘brezbarvna kristalna snov za izdelovanje umetnih smol’, melanhóličen (dobesedno: črnožolčen) ‘otožen, potrt, mračen, malodušen’, melanholíja ‘duševna bolezen, pri kateri prevladuje duhovna depresija in mračno razpoloženje; otožnost, duševna potrtost, mračno razpoloženje’.

V koledarju je 31. decembra Melanija, opatinja iz rimske plemiške rodbine Valerijcev, ki je umrla leta 439 v Betlehemu. V ruščini se dan svete Melanije 31. decembra imenuje malan'ja, malanka in naj bi nastal kot protest krščanske Cerkve proti poganskim praznovanjem boga sonca Avsenja in Tausenja, tj. erotičnih iger, svatb in razbrzdanosti, za krščanski kult svete Melanije in kot antagonizem fevdalno pravoslavnih in poljedelskih sončevih obredov, zaradi katerih se je pomen imena Melanija znižal do žaljivega. Na tej osnovi so v zvezi z imenom Melanija nastali ruski izimenski izrazi, npr. malan'ja, malaška in malanka, ki poimenujejo negativne ženske like. Malan'ja je tudi ruska komična figura v pravljicah in pripovedkah.