priloga:
Stolnice slovenskih škofij

slovenski muzeji:
Loški muzej

na obisku:
Medičarstvo

Preberite več: December 2012

Silvija je med ženskimi imeni v Sloveniji na 247. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 609 (1994: 656; 1971: 147) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da je največ Silvij iz obdobij 1971–1990, čedalje manj po letu 1990, zlasti po letu 2000. Pisna različica imena Silvija je Silvia (2012: 99). Možna skrajšana oblika je Silva (2012: 4834, 58. mesto). Moška oblika imena Silvija je Silvij (2012: 37), možna skrajšana oblika pa Silvo (2012: 1956, 115. mesto).

God:
• 31. maj
• 3. november

Ime Silvija z različico Silvia je ženska oblika imena Silvij. Ta izhaja iz latinskega imena Silvius, ki se prek pridevniškega *silvius izvorno povezuje z latinskim silva gozd in je prvotno pomenil 'gozdni, v gozdu živeč', tj. 'gozdni prebivalec, hostnik'. Enak prvotni pomen je imelo ime Silvester, latinsko Silvestris, ki se prek pridevnika silvestris v enakem pomenu povezuje z latinskim silva. S slednjim se prek pridevniške izpeljanke *silvanus povezuje še pomensko sorodno ime Silvanus, slovensko Silvan z žensko obliko Silvana. Latinsko Silvanus je tudi poimenovanje rimskega boga gozdov, polj in čred. Ime Silva je lahko skrajšana oblika imen Silvija, Silvestra in Silvana, ime Silvo pa skrajšana oblika imen Silvij, Silvester, Silvan.

V koledarju je 3. novembra Silvija, rimska spokornica (u. 594). Silvije pa lahko godujejo tudi skupaj s Silviji 31. maja, ko je v koledarju Silvij, italijanski škof (u. okrog 400).

Ime Črtomir je med moškimi imeni v Sloveniji na 413. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 223 (2008: 224; 1994: 211; 1971: 91) oseb. Statistični podatki kažejo, da je ime Črtomir prišlo bolj v rabo šele po drugi svetovni vojni. Pogostejša in v zadnjem desetletju zaradi kratkosti tudi modna je bila različica Črt (2012: 350, 313. mesto; 2008: 314; 1994: 149; 1980: 28), zelo redka oblika Črto. Prav tako zelo redka je bila ženska oblika Črtomira.

God:
15. november

Ime Črtomir je samo slovensko in je zloženo iz občnih besed črt in mir. Slovensko črt je starinsko v pomenu ‘sovraštvo, mržnja’. Izpeljanka iz besede črt je glagol črtiti ‘sovražiti, mrziti’, tudi črteti v enakem pomenu. Poimenovanje črt je tudi mitološki izraz za zli duh. V pomenu ‘hudič’ mu ustrezajo rusko čert, poljsko czart, češko čert, staročeško črt. Pri drugih slovanskih narodih ime Črtomir ni v rabi.

Najbolj znan Črtomir je glavni lik Prešernove pesnitve Krst pri Savici, kjer je tudi prvič zapisan. V zvezi z njim so nastali izrazi črtomirski (npr. črtomirsko dejanje), črtomirstvo ‘lastnosti, usoda, kakršno je imel Prešernov Črtomir’ in črtomiriti (npr. ...nismo ga, tj. A. Aškerca, čuli črtomiriti).

V koledarju je Črtomir uvrščen k imenu Malomij (britanski menih, 15. novembra).

Bogomir je med moškimi imeni v Sloveniji na 158. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2016 s tem imenom poimenovanih 1.108ꜜ (2012: 1.224 - 155. mesto; 1994 : 1761; 1971: 2048). Podatki po obdobjih kažejo, da se je zanimanje za ime Bogomir začelo zelo zmanjševati po letu 1971. Precej manj pogosta je bila različica Bogo (2016: 40ꜜ; 2012: 42). Možni različici sta tvorjenki na ‑ko in ‑o Mirko (2016: 4.135ꜜ - 66. mesto; 2012: 4.421 - 50. mesto) in Miro (2016: 719ꜜ; 2012: 745 - 198. mesto). Ženska oblika imena Bogomir je Bogomira (2016: 193ꜜ; 2012: 204) z različicami Bogica (2016: 5), Mira (2016: 2.716ꜜ - 104. mesto; 2012: 2.800 - 99. mesto) in Mirka (2016: 136ꜜ; 2012: 144).

God:
8. november

Bogomir je slovansko teoforično ime, zloženo iz sestavin bog in mir. Osebe s tem imenom naj bi torej po nekdanjih željah in predstavah staršev živele v božjem miru. Ime je izpričano na slovenskem ozemlju že v 9.‑10. stoletju, tj. po 3. knjigi Gradiva za zgodovino Slovencev Bochmir (Bogomir), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju. Znana imena s sestavino bog so še Bogdan, Bogoljub, Bogomil, Bogoslav. Imeni Mirko in Miro sta lahko tudi tvorjenki na ‑ko in ‑o, nastali po krajšanju iz imena Miroslav, tj. Mir- + ‑ko in ‑o, imeni Mira skrajšana oblika, Mirka pa tvorjenka na ‑ka iz imena Miroslava. Imenu Bogomir po sestavi in pomenu ustreza nemško ime Gotfrid.

V koledarju sta 13. junija Bogomir (Gotfrid), nemški škof (u. 1127), 8. novembra Bogomir, francoski škof (u. 1115).

priloga:
Krščanski laiki - svetniki

moj pogled:
Tina Maze

naši preizkušani:
Paraolimpijec Darko Durić

Preberite več: November 2012

Med pogostejšimi ženskimi imeni je ime Justina na 142. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 1741 (1994: 2964; 1971: 4174) oseb. Podrobnejši podatki po obdobjih kažejo, da je zanimanje za ime Justina po letu 1970 začelo zelo upadati. Različice imena Justina so: Justa (2011: 31), Justi (45), Justika (9). Moška oblika imena Justina je Justin (2011: 124; 1994: 191; 1971: 297) z različicami Just (2011: 26), Justi, Justo, Jušt.

God:
• 7. oktober

na sv. Justo:

• 14. maj
• 19. julij

ali na god sv. Justina:

• 1. januar
• 1. junij
• 30. julij
• 4. avgust

Ime Justina je ženska oblika imena Justin. To izhaja iz latinskega imena Justinus, ki je izpeljanka s prvotno manjšalnim pomenom iz latinskega imena Justus, slovensko Just, ženska oblika Justa. Latinsko ime Justus se povezuje z latinskim pridevnikom justus 'pravičen, pošten; zakonit, utemeljen, tehten, pristojen; pravilen, pravi, reden'. Z imenom Justicija je bila poimenovana starorimska boginja pravičnosti. Iz latinskega justitia je sprejeto tudi slovensko justíca v pomenu 'sodstvo, pravosodje'.

Iz latinskega imena Justinus je izpeljano še ime Justinianus, slovensko Justinijan. Iz imen Just in Justin so nastali priimki Just, Justin, Justina, Justinek, Justnik, Jušt, Juštin.

V koledarju je 7. oktobra Justina Padovanska, mučenka (u. 304), godujejo pa tudi na god sv. Juste: v koledarju Justa in Heredina, sv., 3./4. st., mučenki na Sardiniji (14. maj) in Justa in Rufina, sv., † ok. 287, devici in mučenki v Sevilli v Španiji (19. julij)

Imetnice imena Justina ali njenih različic pa lahko godujejo tudi takrat kot moški Justini (glej tam)

Ime Emanuel je med moškimi imeni v Sloveniji na 428. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 209 (2008: 193; 1994: 123; 1971: 51) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da je zanimanje za ime Emanuel po letu 1971 počasi naraščalo. Podobno velja za skrajšano obliko Manuel (2011: 240; 2008: 220; 1994: 130; 1980: 47). Ženski obliki imena Emanuel sta Emanuela (2011: 137; 1994: 109; 1971: 18) in Manuela (656) z možnimi različicami Mana (2011: 15), Manca (2444, 109. mesto), Manica (334, 330. mesto), Manja (884, 203. mesto).

God:
1. oktober

Emanuel je svetopisemsko ime, ki izhaja prek latinskega in grškega Emmanuē´l iz hebrejskega imena Immānu'él z nekdanjim pomenom ‘z nami Bog’. Sestavina -el v tem imenu pomeni ‘bog’ in jo imajo tudi nekatera druga znana svetopisemska imena, kot Danijel, Elija, Elizabeta, Gabrijel, Mihael, Samuel. Ime Emanuel torej simbolično pomeni rojstvo obljubljenega otroka in je poroštvo, da Bog svojemu ljudstvu stoji ob strani. V koledarju je 1. oktobra Emanuel, italijanski škof (u. 1298).

Med najpogostejšimi ženskimi imeni v Sloveniji je ime Darinka na 59. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2011 z imenom Darinka poimenovanih 4623 (1994: 5060; 1971: 4821) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da se je zanimanje za ime Darinka po letu 1980 začelo zmanjševati. Možne različice imena Darinka so: Božidara (2011: 179), Dara (51), Darina (21), Darija (652), Darja (6217), Darka (213). Moške oblike so: Darinko (2011: 43), Božidar (1758), Darko (6213), Darij (126), Darijan (121), Darjan (386).

God:
• 25. oktober

Ime Darinka je tvorjenka na ‑ka iz imena Darina. To ime je s priponskim obrazilom ‑ina izpeljano iz imenske podstave Dar‑, ki je lahko nastala po krajšanju imen Darij, Darija, Darja ali Božidar, Božidara. Imeni Darina in Darinka je možno razlagati tudi naravnost iz občne besede dár ‘darilo’. Iz imenske podstave Dar-, ‑dar so s priponskimi obrazili ‑ja, ‑ka, ‑ko tvorjena imena Darja, Darka, Darko. Ime Darja razlagajo tudi kot rusko skrajšano obliko imena Dorofeja, slovensko Doroteja. Ime Darij izhaja iz latinskega imena Darius, to pa prek grškega Daréios iz staroperzijskega Dárayavahuš v pomenu ‘držeč bogastvo’, tj. ‘posestnik, mogočnež’. Iz grške oblike izhaja različica Darej. Ime Božidar je slovansko in je zloženka iz občnih besed božji in dar. Pomensko blizu mu je ime Bogdan, oba pa temeljita na predstavi, da je poimenovani otrok božji dar oziroma dan od Boga. Pomensko ustrezni svetniški imeni sta Teodor in Matej, ki sta grškega in hebrejskega izvora.

Glede na možen izvor se ime Darinka z različicami lahko koledarsko uvršča k imenoma Darija (25. oktobra) in Teodora (1., 28. aprila).