priloga

Slovenski koledarji

moj pogled

Anselm Grün

mladinska priloga

Krščanstvo v2.0

Preberite več: Januar 2013

Melanija je med ženskimi imeni v Sloveniji na 438. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 189 (1971: 100, 1994: 160) oseb. Pisne različice imena Melanija so Melani (2012: 224, 401. mesto), Melania (22), Melanie (136, 517. mesto). Ime Lana (2012: 2945, 94. mesto) je možna skrajšana oblika imena Melanija, a tudi imen Alana, Jolanda, Svetlana.

God:
31. december

Ime Melanija izhaja iz grškega imena Melanía. Razlagajo ga iz grškega pridevnika mélās, v rodilniku mélanos, v pomenu ‘črn, temen; čemeren, mračen, žalosten; grozen, strašen, silen’ ali iz melanía ‘črnoba, črnilo, črn oblak, črna pega’. Ime Melanija se je prvotno nanašalo na črno ali temno barvo kože ali las. Grški pridevnik mélās v pomenu ‘črn, temen’ je prva sestavina številnih zloženk. Nekatere so sprejete tudi v slovenščino, npr. melafír mineraloško ‘drobnozrnata temna predornina’, melamín kemično ‘brezbarvna kristalna snov za izdelovanje umetnih smol’, melanhóličen (dobesedno: črnožolčen) ‘otožen, potrt, mračen, malodušen’, melanholíja ‘duševna bolezen, pri kateri prevladuje duhovna depresija in mračno razpoloženje; otožnost, duševna potrtost, mračno razpoloženje’.

V koledarju je 31. decembra Melanija, opatinja iz rimske plemiške rodbine Valerijcev, ki je umrla leta 439 v Betlehemu. V ruščini se dan svete Melanije 31. decembra imenuje malan'ja, malanka in naj bi nastal kot protest krščanske Cerkve proti poganskim praznovanjem boga sonca Avsenja in Tausenja, tj. erotičnih iger, svatb in razbrzdanosti, za krščanski kult svete Melanije in kot antagonizem fevdalno pravoslavnih in poljedelskih sončevih obredov, zaradi katerih se je pomen imena Melanija znižal do žaljivega. Na tej osnovi so v zvezi z imenom Melanija nastali ruski izimenski izrazi, npr. malan'ja, malaška in malanka, ki poimenujejo negativne ženske like. Malan'ja je tudi ruska komična figura v pravljicah in pripovedkah.

Ime David je med moškimi imeni v Sloveniji na 31. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 7815 (2008: 7314; 1994: 4916; 1971: 592). Podrobnejši podatkih po obdobjih kažejo, da se je zanimanje za ime David začelo povečevati po letu 1960, po letu 1970 pa še bolj in je prišlo v modo, kar traja še danes. Različici imena David sta Dejvi (2012: 11) in Dejvid (52). Ženska oblika imena David je Davida (5).

God:
• 24. januar
• 1. marec
• 24. maj
• 26. junij
• 24. julij
• 27. avgust
• 25. oktober
• 16. december

David je svetopisemsko ime, ki izhaja prek latinskega David in grškega Dauéid iz hebrejskega Dauid z nekdanjim pomenom 'priljubljen, ljubljenec'. Ime je verjetno vzdevek. V ugaritščini je davidu pomenilo 'vodja, poveljnik (banditov, hostnikov, različnih vrst vojakov)'. Različici Dejvid in Dejvi sta zapisani po izgovoru angleških imen David in Davy.

Po Svetem pismu (1. Samuelova knjiga) je bil David najprej pastir, igralec na harfo in zmagovalec nad Goljatom. Kot drugi izraelski kralj je leta 1004 pred Kristusom zavzel Jeruzalem in ga naredil za prestolnico. Bil je prvi utemeljitelj države, prerok in pesnik, ki mu pripisujejo avtorstvo najlepših psalmov (v koledarju 29. decembra). Med več svetimi Davidi je možno omeniti še Davida iz Walesa, ki je zavetnik Walesa (v koledarju 1. marca).

David je tudi v izrazu iz duhovniškega žargona pogovarjati se z Davidom 'brati brevir'. David tu pomeni torej 'brevir', ker so njegova temeljna vsebina (Davidovi) psalmi. David je tudi v češkem frazemu honit, chvalit davida v pomenu 'bljuvati, bruhati'. V slovenščini mu ustreza Urha klicati, v poljščini jechać do Rygi. Angleško ime Davy najdemo v izrazih davy 'varnostna svetilka', v slengu 'prisega', Davy-lamp 'rudarska varnostna svetilka', to take one's davy 'zapriseči, zakleti se', Old Davy 'čast', to go to Davy Jones 'utoniti v morju'.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Blanka na 188. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 z imenom Blanka poimenovanih 1007 (2008: 1014; 1994: 1011; 1971: 565) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da se je zanimanje za to ime začelo povečevati po letu 1950 in je to trajalo do leta 1990, ko je začelo spet upadati. Različice imena Blanka so: Bianca (2012: 39), Bianka (34), Blanca, Blanči, Blankica.

God:
1. december

Ime Blanka in njene različice izhajajo iz romanskih jezikov (prim. špansko Blanca, italijansko Bianca, francosko Blanche, tudi Blanque, moška oblika Blanc, Leblanc. Slednji je tudi pogost francoski priimek. Pomen imena Blanka, špansko Blanca, pojasnjujejo s španskim pridevnikom blanca ‘bela, svetla, bleda’. Podobne pomene imata tudi ustrezna pridevnika v italijanščini in francoščini: bianca, blanche. Z omenjenimi imeni so prvotno poimenovali osebe z belimi, svetlimi lasmi ali z belo, bledo poltjo.

V koledarju je 1. decembra sv. Blanka, hči kastilskega kralja Alfonza IX., od leta 1200 žena francoskega kralja Ludvika VIII. in mati Ludvika IX. Svetega (u. 1252).

priloga:
Stolnice slovenskih škofij

slovenski muzeji:
Loški muzej

na obisku:
Medičarstvo

Preberite več: December 2012

Silvija je med ženskimi imeni v Sloveniji na 247. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 609 (1994: 656; 1971: 147) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da je največ Silvij iz obdobij 1971–1990, čedalje manj po letu 1990, zlasti po letu 2000. Pisna različica imena Silvija je Silvia (2012: 99). Možna skrajšana oblika je Silva (2012: 4834, 58. mesto). Moška oblika imena Silvija je Silvij (2012: 37), možna skrajšana oblika pa Silvo (2012: 1956, 115. mesto).

God:
• 31. maj
• 3. november

Ime Silvija z različico Silvia je ženska oblika imena Silvij. Ta izhaja iz latinskega imena Silvius, ki se prek pridevniškega *silvius izvorno povezuje z latinskim silva gozd in je prvotno pomenil 'gozdni, v gozdu živeč', tj. 'gozdni prebivalec, hostnik'. Enak prvotni pomen je imelo ime Silvester, latinsko Silvestris, ki se prek pridevnika silvestris v enakem pomenu povezuje z latinskim silva. S slednjim se prek pridevniške izpeljanke *silvanus povezuje še pomensko sorodno ime Silvanus, slovensko Silvan z žensko obliko Silvana. Latinsko Silvanus je tudi poimenovanje rimskega boga gozdov, polj in čred. Ime Silva je lahko skrajšana oblika imen Silvija, Silvestra in Silvana, ime Silvo pa skrajšana oblika imen Silvij, Silvester, Silvan.

V koledarju je 3. novembra Silvija, rimska spokornica (u. 594). Silvije pa lahko godujejo tudi skupaj s Silviji 31. maja, ko je v koledarju Silvij, italijanski škof (u. okrog 400).

Ime Črtomir je med moškimi imeni v Sloveniji na 413. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 223 (2008: 224; 1994: 211; 1971: 91) oseb. Statistični podatki kažejo, da je ime Črtomir prišlo bolj v rabo šele po drugi svetovni vojni. Pogostejša in v zadnjem desetletju zaradi kratkosti tudi modna je bila različica Črt (2012: 350, 313. mesto; 2008: 314; 1994: 149; 1980: 28), zelo redka oblika Črto. Prav tako zelo redka je bila ženska oblika Črtomira.

God:
15. november

Ime Črtomir je samo slovensko in je zloženo iz občnih besed črt in mir. Slovensko črt je starinsko v pomenu ‘sovraštvo, mržnja’. Izpeljanka iz besede črt je glagol črtiti ‘sovražiti, mrziti’, tudi črteti v enakem pomenu. Poimenovanje črt je tudi mitološki izraz za zli duh. V pomenu ‘hudič’ mu ustrezajo rusko čert, poljsko czart, češko čert, staročeško črt. Pri drugih slovanskih narodih ime Črtomir ni v rabi.

Najbolj znan Črtomir je glavni lik Prešernove pesnitve Krst pri Savici, kjer je tudi prvič zapisan. V zvezi z njim so nastali izrazi črtomirski (npr. črtomirsko dejanje), črtomirstvo ‘lastnosti, usoda, kakršno je imel Prešernov Črtomir’ in črtomiriti (npr. ...nismo ga, tj. A. Aškerca, čuli črtomiriti).

V koledarju je Črtomir uvrščen k imenu Malomij (britanski menih, 15. novembra).

Bogomir je med moškimi imeni v Sloveniji na 158. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2016 s tem imenom poimenovanih 1.108ꜜ (2012: 1.224 - 155. mesto; 1994 : 1761; 1971: 2048). Podatki po obdobjih kažejo, da se je zanimanje za ime Bogomir začelo zelo zmanjševati po letu 1971. Precej manj pogosta je bila različica Bogo (2016: 40ꜜ; 2012: 42). Možni različici sta tvorjenki na ‑ko in ‑o Mirko (2016: 4.135ꜜ - 66. mesto; 2012: 4.421 - 50. mesto) in Miro (2016: 719ꜜ; 2012: 745 - 198. mesto). Ženska oblika imena Bogomir je Bogomira (2016: 193ꜜ; 2012: 204) z različicami Bogica (2016: 5), Mira (2016: 2.716ꜜ - 104. mesto; 2012: 2.800 - 99. mesto) in Mirka (2016: 136ꜜ; 2012: 144).

God:
8. november

Bogomir je slovansko teoforično ime, zloženo iz sestavin bog in mir. Osebe s tem imenom naj bi torej po nekdanjih željah in predstavah staršev živele v božjem miru. Ime je izpričano na slovenskem ozemlju že v 9.‑10. stoletju, tj. po 3. knjigi Gradiva za zgodovino Slovencev Bochmir (Bogomir), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju. Znana imena s sestavino bog so še Bogdan, Bogoljub, Bogomil, Bogoslav. Imeni Mirko in Miro sta lahko tudi tvorjenki na ‑ko in ‑o, nastali po krajšanju iz imena Miroslav, tj. Mir- + ‑ko in ‑o, imeni Mira skrajšana oblika, Mirka pa tvorjenka na ‑ka iz imena Miroslava. Imenu Bogomir po sestavi in pomenu ustreza nemško ime Gotfrid.

V koledarju sta 13. junija Bogomir (Gotfrid), nemški škof (u. 1127), 8. novembra Bogomir, francoski škof (u. 1115).