SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
Ime Adrijan je med moškimi imeni v Sloveniji na 401. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2016 z imenom Adrijan poimenovanih 242 (2014: 237; 2011: 230; 2008: 255; 1994: 155) oseb. Različice imena Adrijan so: Adrian (2016: 289; 2014: 259; 2011: 195), Adriano (60), Adrijano (42), Jadran (2016: 266; 2014: 269; 2011: 281), Jadranko (42). Ženske oblike: Adrijana (2016: 912; 2014: 919, 204. mesto; 2011: 910; 1994: 760; 1971: 351), Adriana (2016: 328; 2014: 316; 2011: 294), Jadrana (5), Jadranka (2016: 854; 2014:865).
God:
- 9. januar
- 4. marec
- 5. marec
- 9. julij
- 26. avgust
Ime Adrijan z različicami Adriano, Adrijano ter Jadran izhaja iz latinskega imena Adrianus, Hadrianus z nekdanjim pomenom 'izhajajoč iz mesta Adria, adrijanski'. Adria je italijansko mesto približno 120 km jugovzhodno od Ancone. Druga Adria je na področju Benetk in po njej je dobilo ime Jadransko morje oziroma Jadran. Ime Adrian ima tudi obliko Hadrian, slovensko Hadrijan, kot je bilo npr. ime rimskega cesarja od leta 117 do 138.
V koledarju so svetniki:
● Hadrijan (Adrijan), sv., † 709/710, opat v Canterburyju (9. januar)
● Hadrijan (Adrijan, Jadran) iz Nikomedije, sv., 3. st. ?, mučenec (26. avgust)
● Hadrijan III., sv., † 885, papež (9. julij)
● Hadrijan in Evbul, sv., † 310, palestinska mučenca (5. marec)
● Hadrijan in tovariši, sv., † 875, mučenci na Škotskem (4. marec)
blaženi:
▫ Hadrijan Fortescue, bl., † 1539, mučenec v Londonu v Angliji (9. julij)
nekdaj tudi:
4. marca Odran Škotski, mučenec (u. v 9. stol.),
5. marca Hadrijan Nikomedijski, maloazijski mučenec (u. okrog 303) – zdaj 26. avgust
priloga:
Cerkniško jezero
samovzgojni + plus:
Geniji iz (p)osebne šole
na obisku:
Ljubljanska opera in balet
God: 28. januar
Dvanajsto stoletje je rodilo prve univerze visoke šole, na katerih so poučevali vse, kar je bilo tedaj znanega na vseh področjih. Med najbolj slovečimi je bila že od vsega začetka univerza v Parizu, imenovana tudi Sorbona (po duhovniku Robertu de Sorbonu, ki je ob njej ustanovil študentski kolegij). Njen ugled so širili odlični profesorji, med katerimi je bil tudi sv. Tomaž Akvinski, današnji godovnjak.
Njegovi predstojniki so brž opazili, da je Tomaž izredno bistrega in globokega duha, zato so ga poslali v Pariz, da bi tam nadaljeval študije. Na teološki fakulteti pariške univerze je predaval sv. Albert iz Kolna, široko razgledan mož, ki je bil doma na vseh področjih tedanje znanosti. Albert je hitro spoznal izredne sposobnosti svojega mladega učenca in pridobil ga je, da je sodeloval pri uresničenju njegovega velikopoteznega načrta: preučiti in potem drugim posredovati znanost in misel stare Grčije, kakor jo je v svojih delih povzel veliki filozof Aristotel. Evropejci so nanj pozabili, vanj pa so se poglabljali Arabci. Po prevodih iz arabščine, ki so nastali povečini v Neaplju, je krščanski Zahod spet odkril Aristotelovo misel. Albert je hotel, da bi to misel vključili v krščansko kulturo. Prej je bilo treba razrešiti dvoje vprašanj: kako uskladiti Aristotelovo filozofijo s krščansko mislijo, ki sta se v marsičem razhajali, in kako Aristotelova dognanja obogatiti s spoznanji novih prirodoslovnih znanosti. Albert se je posvetil predvsem drugemu vprašanju, Tomaž pa se je odločno spoprijel s prvim. Aristotelovo filozofijo ali aristotelizem je očistil poganskih prvin ter ga izpopolnil in razvil v luči svojih načel. Znameniti so njegovi razumski dokazi za božje bivanje. Tako je nastala filozofija sv. Tomaža, imenovana tudi tomizem, ki jo je katoliška Cerkev sprejela kot uradno filozofijo za svoje bogoslovne šole. Svoj filozofski in teološki nauk je strnil v dveh zajetnih delih Summa theologica in Summa contra gentiles.
Kot redovnik je bil Tomaž Akvinski zelo pobožen. Papež Klemen IV. ga je hotel imenovati za nadškofa v Neaplju, pa je na njegovo ponižno prošnjo odnehal. Gregor X. pa ga je kot izkušenega teologa povabil na cerkveni zbor v Lyon leta 1274. Na poti tja je zbolel ter 7. marca 1274 umrl v cistercijanskem samostanu Fossanova južno od Rima. 28. januarja leta 1369 so njegove posmrtne ostanke prenesli v Toulouse in na ta dan se obhaja njegov spomin.
Papež Leon XIII. je sv. Tomaža Akvinskega, »kneza in mojstra vseh katoliških učenjakov«, postavil za zavetnika cerkvenih visokih šol, zlasti bogoslovnih fakultet.
priloga:
Franc Saleški Finžgar
slovenski muzeji:
Slovenski etnografski muzej
na obisku:
Pražarna kave Illy
moj pogled
Marko Vozelj
priloga
Slovenska imena mesecev
narava in zdravje
Noč ima svojo moč
Dobrča je gora, ki se med Tržičem in Begunjami na Gorenjskem strmo dviga iz gorenjske ravnine. Zemljepisno je to najjužnejši odrastek Stola (Karavanke), čeprav geološko spada v Kamniške Alpe.
Preberite več: Dobrča (1.634 m)
priloga:
Sedem milijard zemljanov
moj pogled:
Bogdan Žorž
vzgoja za vrednote:
Ljubezen
Uršlja gora je razgledna gora, visok skalni osamelec na skrajnem V robu Karavank, med Mežiško in Mislinjsko dolino. Zaradi neporaščenega vrha se je gora sprva imenovala Plešivec, od postavitve cerkve sv. Uršule leta 1602 pa Uršlja gora.
Preberite več: Uršlja Gora (1.696 m)
Podkategorije
Svetnik dneva
pripravljamo
Danes godujejo
pripravljamo
