• Maj 2025

    Maj 2025

    priloga

    Leto 1965 in rojstvo Ognjišča

    gosta meseca

    Bojan Ravbar in Silvester Čuk

    tema meseca

    Jezus nam deli darila

     

    Preberi več
  • April 2025

    April 2025

    priloga

    Vzgoja in molitev

    gostja meseca

    dr. Ignacija Fridl Jarc

    na obisku

    Pashalna večerja

     

    Preberi več
  • Marec 2025

    Marec 2025

    priloga

    Feminizem po Edith Stein

    gost meseca

    Andrej Brvar

    glasba

    Skupina Svetnik

     

    Preberi več
  • Februar 2025

    Februar 2025

    gostja meseca

    Elda Viler, pevka

    priloga

    Romarji v svetem letu

    tema meseca

    Kristjan, v kaj pa ti verjameš?

     

    Preberi več
  • Januar 2025

    Januar 2025

    gost meseca

    Pavle Ravnohrib, igralec

    na obisku

    “Nič, kar je v jaslicah, ni tam naključno”

    priloga

    Hvalnica stvarstva
    800 let od zapisa pesmi brata sonca

     

    Preberi več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5

God: 28. januar

Dvanajsto stoletje je rodilo prve univerze visoke šole, na katerih so poučevali vse, kar je bilo tedaj znanega na vseh področjih. Med najbolj slovečimi je bila že od vsega začetka univerza v Parizu, imenovana tudi Sorbona (po duhovniku Robertu de Sorbonu, ki je ob njej ustanovil študentski kolegij). Njen ugled so širili odlični profesorji, med katerimi je bil tudi sv. Tomaž Akvinski, današnji godovnjak.

sv. Tomaž Akvinski

Rodil se je leta 1225 na gradu Roccasecca blizu mesta Aquino, ki je na pol poti med Rimom in Neapljem. Njegov oče Landulf, ki je bil manjši fevdalec, je želel, da bi Tomaž postal opat bližnje sloveče benediktinske opatije Montecassino. Zato ga je komaj petletnega dal tja v šolo k menihom. Ti so bistrega dečka poslali v Neapelj, da bi študiral na tamkajšnji univerzi, kjer sta se zaradi njenega položaja na meji dve svetov prepletali latinska in arabska kultura. V Neaplju je Tomaž spoznal brate pridigarje, ki se po njihovem ustanovitelju sv. Dominiku imenujejo dominikanci. Njihov način življenja ga je tako prevzel, da je proti pričakovanjem in proti volji svojega očeta sklenil postati dominikanski redovnik.

Njegovi predstojniki so brž opazili, da je Tomaž izredno bistrega in globokega duha, zato so ga poslali v Pariz, da bi tam nadaljeval študije. Na teološki fakulteti pariške univerze je predaval sv. Albert iz Kolna, široko razgledan mož, ki je bil doma na vseh področjih tedanje znanosti. Albert je hitro spoznal izredne sposobnosti svojega mladega učenca in pridobil ga je, da je sodeloval pri uresničenju njegovega velikopoteznega načrta: preučiti in potem drugim posredovati znanost in misel stare Grčije, kakor jo je v svojih delih povzel veliki filozof Aristotel. Evropejci so nanj pozabili, vanj pa so se poglabljali Arabci. Po prevodih iz arabščine, ki so nastali povečini v Neaplju, je krščanski Zahod spet odkril Aristotelovo misel. Albert je hotel, da bi to misel vključili v krščansko kulturo. Prej je bilo treba razrešiti dvoje vprašanj: kako uskladiti Aristotelovo filozofijo s krščansko mislijo, ki sta se v marsičem razhajali, in kako Aristotelova dognanja obogatiti s spoznanji novih prirodoslovnih znanosti. Albert se je posvetil predvsem drugemu vprašanju, Tomaž pa se je odločno spoprijel s prvim. Aristotelovo filozofijo ali aristotelizem je očistil poganskih prvin ter ga izpopolnil in razvil v luči svojih načel. Znameniti so njegovi razumski dokazi za božje bivanje. Tako je nastala filozofija sv. Tomaža, imenovana tudi tomizem, ki jo je katoliška Cerkev sprejela kot uradno filozofijo za svoje bogoslovne šole. Svoj filozofski in teološki nauk je strnil v dveh zajetnih delih Summa theologica in Summa contra gentiles.

Kot redovnik je bil Tomaž Akvinski zelo pobožen. Papež Klemen IV. ga je hotel imenovati za nadškofa v Neaplju, pa je na njegovo ponižno prošnjo odnehal. Gregor X. pa ga je kot izkušenega teologa povabil na cerkveni zbor v Lyon leta 1274. Na poti tja je zbolel ter 7. marca 1274 umrl v cistercijanskem samostanu Fossanova južno od Rima. 28. januarja leta 1369 so njegove posmrtne ostanke prenesli v Toulouse in na ta dan se obhaja njegov spomin.

Papež Leon XIII. je sv. Tomaža Akvinskega, »kneza in mojstra vseh katoliških učenjakov«, postavil za zavetnika cerkvenih visokih šol, zlasti bogoslovnih fakultet.

Kategorija: Pričevalec evangelija

Februar 2012

priloga:
Franc Saleški Finžgar

slovenski muzeji:
Slovenski etnografski muzej

na obisku:
Pražarna kave Illy

Preberite več: Februar 2012

Kategorija: Kazalo

Januar 2012

moj pogled
 Marko Vozelj

   priloga
    Slovenska imena mesecev

     narava in zdravje
      Noč ima svojo moč

Preberite več: Januar 2012

Kategorija: Kazalo

Dobrča je gora, ki se med Tržičem in Begunjami na Gorenjskem strmo dviga iz gorenjske ravnine. Zemljepisno je to najjužnejši odrastek Stola (Karavanke), čeprav geološko spada v Kamniške Alpe.

Preberite več: Dobrča (1.634 m)

Kategorija: Razgibajmo se
December 2011

priloga:
Sedem milijard zemljanov

moj pogled:
Bogdan Žorž

vzgoja za vrednote:
Ljubezen

Preberite več: December 2011

Kategorija: Kazalo

Uršlja gora je razgledna gora, visok skalni osamelec na skrajnem V robu Karavank, med Mežiško in Mislinjsko dolino. Zaradi neporaščenega vrha se je gora sprva imenovala Plešivec, od postavitve cerkve sv. Uršule leta 1602 pa Uršlja gora.

Preberite več: Uršlja Gora (1.696 m)

Kategorija: Razgibajmo se

Mangart je ena najveličastnejših gora v Julijskih Alpah (četrta najvišja, za Triglavom, Montažem in Škrlatico). Celotno mangartsko pogorje tvori naravno pregrado med dolino Koritnice na J in Mangartsko dolino na S, ki leži že v Italiji.

Preberite več: Mangart (2.679 m)

Kategorija: Razgibajmo se

Skuta je po višini tretja najvišja gora v Kamniških Alpah (za Grintovcem in Kočno), in je zaradi drznih oblik, vitkosti in predvsem veličastnega razgleda, ki ga ponuja, in pogledov v globino, po mnenju mnogih najlepša gora celotnega gorstva.

Preberite več: Skuta (2.532 m)

Kategorija: Razgibajmo se

Podkategorije

Revija Ognjisce

Zajemi vsak dan

Zahvaljen za Zemljo, zeleni planet, / zahvaljen za dom na tej Zemlji, / zahvaljen za krhko telo, / za življenje. / Zahvaljen za vse, kar imam, / in za vse, česar nimam, / zahvaljen na veke.

(Berta Golob)
Sreda, 14. Maj 2025
Na vrh