šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve.

In me je spomnil na misli, ki mi jih je pred leti izrekel največji teolog takrat še jugoslovanskega prostora, Tomislav Šagi Bunić: »Edino, kar v življenju šteje so dejanja ljubezni tistim, h katerim nas je poklicala Ljubezen. Ne število knjig, ki sem jih napisal, niti predavanj, ki sem jih imel ... To, kar bo štelo pred Bogom, je zapisano v Matejevem evangeliju: ko smo videli lačne, ali smo jim dali jesti, žejnim piti, ali smo sprejeli tujce in oblekli nage in bolne, ali smo jih obiskali in tiste v ječi ...« (prim. Mt 25, 31–46). Edina vsebina, ki jo bomo lahko nesli čez prag večnosti, so konkretna dejanja ljubezni, zato nas vabi papež Frančišek na lov za zakladom, ki ima večno veljavo. Hudomušno je rekel, da ni videl še za nobenim pogrebnim sprevodom selitvenega kombija in je dodal: »Zaklad, ki smo ga dali drugim, je edini, ki ga bomo lahko odnesli s sabo. Ljubezen, služenje, potrpežljivost, dobrota, nežnost – to so čudoviti zakladi, ki so dragoceni v božjih očeh« in zagotavljajo tudi nam samim mir, zadovoljstvo; ne bančni računi, ljubezen do bližnjih nas najbolj obogati in izpolni.

Svetniški Jakob Ukmar mi je dejal, naj grem delat v astronomski observatorij.

Pavel Zlobec

Septembra se ponovno odprejo vrata šolskih učilnic in nove generacije učencev ter dijakov si spet začnejo nabirati znanje. Nova spoznanja odkrivajo znanstveniki, ki raziskujejo ali potrjujejo zakonitosti v naravi. Med te spada tudi tokratni gost mesca, tržaški Slovenec Pavel Zlobec, ki se je ukvarjal z astronomijo in nam je zapletena spoznanja skušal posredovati na preprost način.

Slovenski koroški duhovnik Janko Krištof, ki letos praznuje srebrni mašniški jubilej, je letos pripravil recital Prerok, predstavo v obliki monodrame. Ne gre za njegov prvi recital. Vse se je začelo z večerom slovenske poezije za koroške duhovnike, nadaljeval pa je z recitalom tudi za drugo občinstvo. »Ker se mi je zdelo, da se ne spodobi duhovniku recitirati le posvetna besedila, sem se lotil duhovnih. Tako sem se najprej naučil Pavlovo visoko pesem ljubezni v osmih jezikih,« pravi o drugem recitalu. V Trubarjevem letu je nadaljeval je z izborom svetopisemskih besedil v Dalmatinovem in Trubarjevem prevodu. Sledilo je Pavlovo leto in pripravil je recital z odlomki iz Pavlovih pisem. Med njimi je bilo najdaljše besedilo celotno pismo Galačanom.

»Kogar enkrat prime, ga ne spusti več!« je Krištofu dejal eden koroških duhovnikov, on pa je dokazal resničnost njegovih besed, da je pripravil recital o Slomšku: znamenito svetnikovo pridigo o narodu in jeziku (na binkoštni ponedeljek leta 1838), Sušnikov nagovor o Slomškovi veličini iz leta 1935, za konec je dodal še odlomke iz Slomškovih duhovnih vaj za duhovnike. Sledilo je kar 50 predstav z uprizoritvijo življenja blaženega Karla de Foucaulda in recitiranjem njegovih besedil, a za razliko od drugih predstav v nemškem jeziku. Janko Krištof, ki se je z igralstvom poskusil že v domači župnijski gledališki skupini v Pliberku, brusil svoj igralski talent pri skavtih in v internatu, ki so ga vodili salezijanci, poudarja, da se je pred vsakim nizom novih predstav posvetoval s strokovnjaki in gledališkimi režiserji. Prav tako so ga pri nastopih spremljali različni glasbeniki.

priloga

Teden dni s papeževo mladino

šport

Ivo Daneu

na obisku

Umetniki za Karitas

Preberite več: September 2013

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Sabina na 55. mestu. Konec leta 2008 je bilo s tem imenom poimenovanih 5097 (1971: 1146; 1994: 4825). Statistični podatki kažejo, da je bila večina zdaj z imenom Sabina poimenovanih oseb rojenih v obdobju 1970–2000. Redke so bile njene različice Saba (7), Sabine (25), Savina (67), zelo redki pa tvorjenki Sabinca in Sabinka. Moški obliki imena Sabina sta Sabin (15) in Savin (16).

God:
• 29. avgust
• 27. oktobra

Ime Sabina izhaja iz latinskega imena Sabina z nekdanjim pomenom 'po poreklu iz rodu Sabincev, Sabinka'. Sabinci so bili antično ljudstvo v srednji Italiji severno od Rima. Del Sabincev se je v zgodnji dobi Rima stopil z Rimljani. O tem govori pripovedka o ugrabitvi Sabink. Druge Sabince so Rimljani podjarmili leta 290 pred Kristusom.

Oktobrska sveta Sabina je španska mučenka iz Avile, ki je umrla leta 250 (v koledarju 27. oktobra). V koledarju so še: 29. januarja Sabina, maloazijska mučenka iz Troje (u. leta 180), 1. februarja Sabina, maloazijska mučenka iz Smirne iz 3. stoletja, 29. avgusta Sabina Rimska (u. leta 135).

Avguštin je med moškimi imeni v Sloveniji na 202. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2007 s tem imenom poimenovanih 713 (1971: 502; 1994: 1095) oseb. Precej bolj redke so bile različice Auguštin (29), Avgustin (28), Augustin (48) ter skrajšana oblika Gusti (10). Pogostejše pa je bilo sorodno ime Avgust (1971: 4312, 1994: 1712; 2007: 1120, 154. mesto) z različico August (59). Ženske oblike tu omenjenih imen so Avguština (179), Avgustina (18), Augustina (6), Avgusta (74) z možnimi skrajšanimi oblikami Guština (manj kot 5), Gusta (manj kot 5), Gusti (6), Stina (27), Tina (7427, 28. mesto).

God:
• 28. avgust

Ime Avguštin z različicami Auguštin, Avgustin, Augustin izhaja iz latinskega imena Augustinus. To je izpeljanka iz latinskega imena Augustus s prvotnim pomenom 'častitljiv, veličasten, vzvišen'. Prvi Avgust, tj. Augustus, je bil Gaius Julius Caesar Octavianus Augustus, prvi rimski cesar, ki je umrl leta 14. Častni naslov Augustus je dobil leta 27 pred našim štetjem. Po njem je postal Augustus častni naziv rimskih cesarjev. Soproge avgustov so se imenovale avguste. Po prvem cesarju Avgustu je dobil ime tudi mesec avgust.

Iz imena Avguštin in njegovih različic so nastali priimki Avgustin, Avguštin, Agustin, Augustin, Auguštin, Avgustinčič, Avguštinčič, Avgustinek, Avguštinek, Avguštinovič, Gustin, Guštin, Gustinčič, Guštinčič.

Najbolj znan sveti Avguštin je bil Augustinus Aurelius, cerkveni učitelj in pisec, ki je živel v letih 354–430. Njegovi spisi, zlasti nauk o grehu in milosti, so vplivali na evropsko teologijo in filozofijo. Velja za zavetnika teologov, tiskarjev, oči (v koledarju 28. avgusta).

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Monika na 72. mestu. Tako je bilo 1. 1. 2010 poimenovanih 3682 (2008: 3669; 1994: 2979; 1971: 536) oseb. Različice: Mona, Moni (2010: 7), Monica (37), Monija (7), Monique, Monja (2010: 87; 1994: 63; 1991: 32).

God:
• 27. avgust

Ime Monika izhaja verjetno iz italijanskega imena Monica, tudi Monnica. To bi lahko povezali z italijansko besedo monica, ki je starinska ali narečna oblika poklicnega poimenovanja monaca 'nuna, redovnica'. Vulgarnolatinsko monicus, iz katerega verjetno izhaja italijansko monica, je dalo starovisokonemško munih, nemško Mönch in slovensko menih. Oblika monicus izhaja prek latinskega monachus iz grškega monahos 'ki živi sam, puščavnik' iz grškega monos 'sam, osamljen'. Nekateri ime Monika povezujejo z latinskim osebnim imenom Monna, ki mu ustreza staroitalijansko mona, monna 'mati, nevesta', nastalo iz madonna, in naj bi bilo kot mamma, nonna ritmična tvorba otroškega jezika. Različica Monja je ljubkovalna oblika imena Monika. Tvorjena je iz skrajšane oblike Mon- imena Monika s priponskim obrazilom ‑ja.

Monika je ime rimske svetnice iz 4. stoletja, ki je bila mati sv. Avguština, cerkvenega učitelja in pisca (v koledarju 27. avgusta, dan pred sv. Avguštinom). Velja za zavetnico žensk in mater, za vzgojo samovoljnih otrok.

Različice: Zdene, Zdenek, Zdenek Emil, Zdenislav, Zdenjek, Zdeno, Zdeslav. Ženska oblika: Zdenka (6107). Zdenko je prvo ime v 21 (drugo v 13) dv.i., npr. Zdenko Adolf, Zdenko Filip, Zdenko Srečko, Zdenko Zvonko, Zdenko-Bojan, Evgen Zdenko, Leon - Zdenko.

God:

iz imena Sidonij:

• 21. avgust
• 14. november

pri imenu Filip:

• 3. maj
• 11. maj
• 12. maj
• 26. maj
• 10. julij
• 15. avgust
• 22. avgust
• 11. oktober
• 22. oktober
• 25. oktober

Ime Zdenko je tako kot Zdenka slovanskega izvora. Je tvorjenka na -ko iz prvega dela zloženih slovanskih imen Zdebor, Zdedrag, Zdegoj, Zdemil, Zdemir, Zderad, Zdeslav, Zdestan. Sestavina zde- ima pomene, ki jih imata glagola zdeti ali z dati, tj. 'skupaj dati, zbrati, zgraditi'

Imena z morfemom zde- so pri nas izpričana v 9. stoletju. V 4. knjigi GZS se omenjajo imena: Zdedrag, neki prebivalec blizu Milštatskega jezera na Koroškem okoli leta 1070; Zdebor iz Števerjana leta 1181; Zdegoj, kolon v Beanu na Furlanskem leta 1181; Zdestan, kolon v Pontianiccu na Furlanskem leta 1181. F. Kos navaja za 9. stoletje ime Zdemir, pisano Sedemir, kot se je imenoval neki romar v Štivanu pri Devinu na Primorskem. Številna imena z začetnim zde- ali različicami imajo zlasti Čehi, npr. Zdeslav, Zdebor, Zdenin, Zdenek, Zdenka, Zdemil, Zdislav, in Poljaki, npr. Zdzieslam, Zdzieszek, Zdaivoj.

Imeni Zdenko in Zdenka nekateri povezujejo z latinskima imenoma Sidonius in Sidonia z nekdanjim pomenom "izhajajoč(a) iz mesta Sidon" Koledarsko je Zdenko uvrščen k imenu Sidonij (21. avgusta, 14. novembra) ali k imenu Filip (3., 26. maja, 22. avgusta).