Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Sara na 34. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 6691 (2008: 6152; 1994: 2444; 1971: 28) oseb. Primerjalni podatki kažejo, da je ime Sara po letu 1980 postajalo zelo popularno. Različice imena Sara so: Sarah (2011: 190; 1994: 101; 1985: 29), Saraja (2011: 8), Sarajka (6), Sarita (10), Šara (5), Šarika (74), Šarka (7), Šarolta (81).

God:
• 20. april
• 19. avgust
• 9. oktober

Sara je svetopisemsko ime. Izhaja iz hebrejskega imena Sará s prvotnim pomenom 'kneginja, vladarica'. Svetopisemska Sara, ki se je najprej imenovala Saraja, je bila žena praočeta judovskega rodu Abrahama, najprej Abrama. Kot mati 'sina obljube' Izaka je tudi mati izvoljenega ljudstva. Različica Sarah je angleška oblika imena Sara, različica Šarika pa se pojavlja zlasti v Prekmurju in izhaja iz madžarske oblike imena Sara Sárika. Šarika je ena od oseb v romanu Miška Kranjca Strici so mi povedali.

Svetopisemska Sara je v koledarju 9. oktobra, 13. julija pa še Sara, devica in opatinja v Egiptu.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Ludvik na 104. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 s tem imenom poimenovanih 2214 (1971: 6566; 1994: 3704) moških oseb. Navedeni primerjalni podatki kažejo, da se je število z imenom Ludvik poimenovanih oseb od leta 1971 naprej zmanjšalo skoraj za trikrat. Tako velik upad zanimanja za ime Ludvik potrjuje tudi podatek, da je med vsemi zdaj živimi Ludviki samo 40 iz obdobij po letu 1981. Različice imena Ludvik so: Ludovik (1971: 13; 1980: 367, 1994: 257; 2012: 123), Ludvig (2012: 7), Ludwig, Luigi (11), Lujo, Vik (7), Viko (12). Ženske oblike imena Ludvik so: Ludvika (1971: 120; 1994: 80; 2012: 57), Ludovika (1971: 38; 1994: 53; 2012: 35), Vika (2012: 103), Vikica (67).

God:
• 28. april
• 30. april
• 19. avgust
• 25. avgust
• 9. oktober

Ime Ludvik z različico Ludovik izhaja iz nemškega imena Ludwig, to pa iz starejšega Hlutwig oziroma Lud(o)wig. Hlutwig je zloženka iz starovisokonemških občnih besed hlūt 'slaven' in wīg 'boj'. Latinske oblike tega imena so Chlodovicus, Ludovicus ipd. Nemško Ludwig ima tudi različico Klodwig, dolnjenemško Ladewig, skrajšane oblike pa so Lüder, Lutz, Ludi, Wickl, Wiggi. Iz imena Ludvik in njegovih različic so pri nas nastali priimki Ludvik, Ludovik, Ludviger, Luis, Luiš, Lutz.

Med več svetniki je najbolj znan Ludvik IX., francoski kralj (u. 1270, god 25. avgusta). V koledarju so še: 19. avgusta Ludvik, francoski touluški škof († 1291), 9. oktobra Ludvik Bertran, španski redovnik († 1581), 28. aprila Ludvik Marija Grignon Montfortski, francoski redovni ustanovitelj († 1716). 30. aprila Ludvik mučenec v Kordobi v Španiji († 855). Z imenom Ludvik so bili poimenovani tudi evropski vladarji, zlasti francoski. Tako je bil npr. zelo slaven francoski kralj Ludvik XIV., imenovan 'sončni kralj', ki je vladal od 1643 do 1715. Znamenit Ludvik je Ludwig van Beethoven, nemški skladatelj in pianist (1770 – 1827).

Cecilija je med pogostejšimi ženskimi imeni na 120. mestu. Tako se je leta 2006 imenovalo 2169 (1971: 3262; 1994: 2924) slovenskih državljank. Kot kažejo številke, se je zanimanje za to ime zelo zmanjšalo. Različice imena Cecilija so večinoma zelo redke: Ceca, Cica, Cila (vse manj kot 5), Cicilija (11), Cilika (13), Cilka (165). Moška oblika Cecil se je pri nas pojavila samo v dvojnem imenu Cecil Gregor.

God:
• 20. september
• 22. november

Ime Cecilija izhaja iz latinskega imena Caecilia, to pa iz rimskega rodovnega imena Caecilius. To se prek manjšalnice caecilius povezuje z latinskim pridevnikom caecus 'slep'. V skladu s to razlago nekateri ime Cecilija pojasnjujejo kot 'slepa, tj. za lažen sijaj in brezciljno vsakdanjost'.

Cecilija je ime rimske svetnice in mučenke iz 3. stoletja (v koledarju 22. novembra). Velja za zavetnico glasbe, glasbenikov, pesnikov, pevcev, orglarjev, izdelovalcev instrumentov. V Sloveniji sta dve cerkvi sv. Cecilije. Sv. Cecilijo običajno upodabljajo, ko posluša glasbo, poje in igra na kako glasbilo. Njena posebna oznaka so orgle.

Rok je med moškimi imeni v Sloveniji na 24. mestu. Tako se je leta 2006 imenovalo 9020 (1971: 618; 1994: 6710) oseb. V zadnjih 20 letih je med modnimi imeni, in to predvsem tudi zaradi trenda kratkih imen. Porast zanimanja za to ime se je začel v 80-ih letih 20. stoletja. Zelo redke so bile njegove različice Roki (67), Roko (49), Rocco (5), Roky (9).

God:
• 16. avgust

Ime Rok izhaja iz latinskega ali nemškega imena Rochus. Razlagajo ga kot latinizirano obliko germanskega imena Rocho. To je skrajšana oblika imena Rochwald, ki je zloženo iz starovisokonemških besed rohōn 'rjoveti' ali 'bojna pesem pri Germanih' in iz waltan 'vladati'. Ime Rochus je možno razložiti tudi iz germanskega hrok v pomenu 'mir, počitek'.

Rok je ime precej znanega svetnika, ki je živel od okrog 1295–1327 (god 16. avgusta). Po poreklu je bil Francoz iz Montpelliera. Po legendi je zgodaj osirotel, razdal svoje veliko premoženje revežem in leta 1317 odšel na božjo pot v Rim, na kateri je po Italiji pomagal kužnim bolnikom. Ko se je vračal domov, je tudi sam zbolel za kugo. Naselil se je v gozdu, kjer ga je ozdravil angel, pes z bližnjega gradu pa mu je prinašal kruh in meso. Ko se je vrnil v domače mesto, ga niso spoznali. V vojnih razmerah so ga obtožili vohunstva in ga zaprli v ječo. Tam je po petih letih umrl 16. avgusta 1327. Glede na legendo so ga običajno upodabljali s psom. Velja za zavetnika zdravnikov, lekarnarjev, kmetov, jetnikov, grobarjev ter proti kugi, kačjemu piku, priporočali pa so se mu žanjice, šivilje, krojači, zidarji, tesarji. Leta 1985 je bilo pri nas 33 cerkva sv. Roka. Sv. Rok je tudi v reklih, npr. Rok išče otrok.

Ime Srečko je med moškimi imeni v Sloveniji na 59. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 4.401 (2010: 4.677; 2008: 4.727; 1994: 5.324; 1971: 5.124) oseb. Statistični podatki kažejo, da se je zanimanje za to ime v zadnjih dveh desetletjih nekoliko zmanjšalo. Različici imena Srečko sta Srečo (44) in Srečoslav. Pomensko sorodno ime: Feliks (2016: 643). Ženska oblika imena Srečko je Srečka (2016: 40; 2010: 42; 1994: 52; 1971: 57).

God:
pri imenu Feliks
• 1. januar
• 6. januar
• 14. januar
• 12. februar
• 1. marec
• 8. marec
• 2. maj
• 16. maj
• 18.maj
• 30. maj
• 31. maj
• 14. junij
• 10. julij
• 12. julij
• 15. julij
• 29. julij
• 1. avgust
• 14. avgust
• 30. avgust
• 22. september
• 8. oktober
• 6. november
• 30. december

pri imenu Felicijan

• 24. januar
• 9. junij
• 29. oktober

Ime Srečko je slovenska ustreznica imena Feliks in je tvorjeno iz besed sreča, srečen s priponskim obrazilom ‑ko. Podobno ime Srečo s priponskim obrazilom ‑o, medtem ko je ime Srečoslav zloženka iz iz besed sreča in slav 'slaven'. Žensko ime Srečka je tvorjeno iz imena Sreč-ko s priponskim obrazilom ‑ka. Ime Feliks izhaja iz latinskega imena Felix. To ime se izvorno povezuje z latinskim pridevnikom felix, v rodilniku felicis, ki pomeni 'ploden, rodoviten, uspešen, srečen, blažen; srečenosen; slasten, zdravilen'.

Ime Srečko je v koledarju uvrščeno k imenu Feliks. Feliks je ime mnogih svetnikov; 23 jih najdemo v našem seznamu svetnikov (Leto svetnikov):

• Feliks, sv., † 580, škof v Bourgesu v Franciji (1. januar)
• Feliks, sv., † 582, škof v Nantesu v Franciji (6. januar)
• Feliks iz Nole, sv., † ok. 260, duhovnik, spoznavalec vere (14. januar)
• Feliks, sv., † 1038, opat v samostanu Rhuys v Bretaniji (12. februar)
• Feliks III., sv., † 492, papež (1. marec)
• Feliks, sv., † 648, škof v Dumvichu v Angliji (8. marec)
• Feliks, sv., 4. st., diakon in mučenec v Sevilli v Španiji (2. maj)
• Feliks in Genadij, sv., prva st., mučenca v Afriki (16. maj)
• Feliks, sv., † 2,99, mučenec iz Salone v Dalmaciji (18. maj)
• Feliks (Srečko) Kantališki, brat Deogratias, sv., † 1587, italijanski kapucin (18. maj)
• Feliks, sv., 3. st., rimski mučenec (30. maj)
• Feliks, sv., † 853, mučenec v Kordobi v Španiji (Anastazij, Feliks in Digna) - (14. junij)
• Feliks in Filip, sv., prva st., mučenca v Rimu (10. julij)
• Feliks, sv., † 303, mučenec (Nabor in Feliks) - (12. julij)
• Feliks in drugi, sv., † 303, mučenci v severni Afriki, † 303 (15. julij)
• Feliks, sv., prva st., mučenec v Rimu (29. julij)
• Feliks, sv., 4. st., mučenec v Španiji (1. avgust)
• Feliks in Fortunat, sv., 2./3. st. ?, mučenca iz Vicenze in Ogleja (14. avgust)
• Feliks in Adavkt, sv., † ok. 304, mučenca v Rimu (30. avgust)
• Feliks IV., sv., † 530, papež (22. september)
• Feliks, sv., † ok. 390, škof v Como v Italiji (8. oktober)
• Feliks, sv., prva st., mučenec v Numidiji (6. november)
• Feliks I., sv., † 274, papež (30. december)

... in enega blaženega

• Feliks iz Nicosije, bl., † 1787, kapucin na Siciliji (31. maj)

svetniki s sorodnim imenom:

• Felicijan, sv., † ok. 254, škof v mestu Foligno (24. januar)
• Felicijan, sv., † ok. 297, mučenec (9. junij - Primož in Felicijan)
• Felicijan, sv., prva st., mučenec v Kartagini v Afriki (29. oktober)

Ime Felicijan je pri nas zelo redko (2016: manj kot 5). Sorodno je ime Srečko, ki je med moškimi imeni v Sloveniji na 59. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 4.401 (2010: 4.677; 2008: 4.727; 1994: 5.324; 1971: 5.124) oseb. Statistični podatki kažejo, da se je zanimanje za to ime v zadnjih dveh desetletjih nekoliko zmanjšalo. Različici imena Srečko sta Srečo (44) in Srečoslav. Pomensko sorodno ime: Feliks (2016: 643). Ženska oblika imena Srečko je Srečka (2016: 40; 2010: 42; 1994: 52; 1971: 57).

[okvir-opis slika=/images/god/Felicijan_iz_Foligna.jpg opis=sv. Felicijan
god: 24. januar]
God:
pri imenu Feliks

• 1. januar
• 6. januar
• 14. januar
• 12. februar
• 1. marec
• 8. marec
• 2. maj
• 16. maj
• 18.maj
• 30. maj
• 31. maj
• 14. junij
• 10. julij
• 12. julij
• 15. julij
• 29. julij
• 1. avgust
• 14. avgust
• 30. avgust
• 22. september
• 8. oktober
• 6. november
• 30. december

pri imenu Felicijan

• 24. januar
• 9. junij
• 29. oktober

[/okvir]

Ime Srečko je slovenska ustreznica imena Feliks in je tvorjeno iz besed sreča, srečen s priponskim obrazilom ‑ko. Podobno ime Srečo s priponskim obrazilom ‑o, medtem ko je ime Srečoslav zloženka iz iz besed sreča in slav 'slaven'. Žensko ime Srečka je tvorjeno iz imena Sreč-ko s priponskim obrazilom ‑ka. Ime Feliks izhaja iz latinskega imena Felix. To ime se izvorno povezuje z latinskim pridevnikom felix, v rodilniku felicis, ki pomeni 'ploden, rodoviten, uspešen, srečen, blažen; srečenosen; slasten, zdravilen'.

Ime Srečko je v koledarju uvrščeno k imenu Feliks. Feliks je ime mnogih svetnikov; 23 jih najdemo v našem seznamu svetnikov (Leto svetnikov):

• Feliks, sv., † 580, škof v Bourgesu v Franciji (1. januar)
• Feliks, sv., † 582, škof v Nantesu v Franciji (6. januar)
• Feliks iz Nole, sv., † ok. 260, duhovnik, spoznavalec vere (14. januar)
• Feliks, sv., † 1038, opat v samostanu Rhuys v Bretaniji (12. februar)
• Feliks III., sv., † 492, papež (1. marec)
• Feliks, sv., † 648, škof v Dumvichu v Angliji (8. marec)
• Feliks, sv., 4. st., diakon in mučenec v Sevilli v Španiji (2. maj)
• Feliks in Genadij, sv., prva st., mučenca v Afriki (16. maj)
• Feliks, sv., † 2,99, mučenec iz Salone v Dalmaciji (18. maj)
• Feliks (Srečko) Kantališki, brat Deogratias, sv., † 1587, italijanski kapucin (18. maj)
• Feliks, sv., 3. st., rimski mučenec (30. maj)
• Feliks, sv., † 853, mučenec v Kordobi v Španiji (Anastazij, Feliks in Digna) - (14. junij)
• Feliks in Filip, sv., prva st., mučenca v Rimu (10. julij)
• Feliks, sv., † 303, mučenec (Nabor in Feliks) - (12. julij)
• Feliks in drugi, sv., † 303, mučenci v severni Afriki, † 303 (15. julij)
• Feliks, sv., prva st., mučenec v Rimu (29. julij)
• Feliks, sv., 4. st., mučenec v Španiji (1. avgust)
• Feliks in Fortunat, sv., 2./3. st. ?, mučenca iz Vicenze in Ogleja (14. avgust)
• Feliks in Adavkt, sv., † ok. 304, mučenca v Rimu (30. avgust)
• Feliks IV., sv., † 530, papež (22. september)
• Feliks, sv., † ok. 390, škof v Como v Italiji (8. oktober)
• Feliks, sv., prva st., mučenec v Numidiji (6. november)
• Feliks I., sv., † 274, papež (30. december)

... in enega blaženega

• Feliks iz Nicosije, bl., † 1787, kapucin na Siciliji (31. maj)

svetniki s sorodnim imenom:

• Felicijan, sv., † ok. 254, škof v mestu Foligno (24. januar)
• Felicijan, sv., † ok. 297, mučenec (9. junij - Primož in Felicijan)
• Felicijan, sv., prva st., mučenec v Kartagini v Afriki (29. oktober)

• Aidan iz Lindisfarne, sv., † 651, škof in misijonar
• Albertin, bl., † 1294, kamaldulenec iz Fonte Avellana v Italiji
• Andrej Dotti, bl., † 1315, servit v Tusciji v Italiji
• Aristid, sv., † ok. 150, modrijan v Atenah
• Benedikt (Sinigard), bl., † 1281, iz reda manjših bratov v Arezzu v Italiji
• Eansvida, sv., † ok. 640, hči kralja sv. Etelberta
• Janez, sv., 7. st., škof v Comu v Italiji
• Janez, sv., † 946, samotar v samostanu Rilo v Bolgariji
• Jožef iz Arimateje in Nikodem, sv., 1. st., judovska prvaka
• Kutberga, sv., † ok. 725, opatinja samostana v Brentwoodu
• Nikodem, sv., 1. st., judovski prvak
• Pavlin, sv., † 358, škof v Trierju v Nemčiji
• Rajmund Nonnat (Nerojeni), sv., † 1240, kardinal iz Španije

31. avgust

V srednjem veku so v naše kraje večkrat prihajali ropat, požigat in morit mohamedanski Turki, ki so odgnali s seboj ujete mlade moške, ženske in otroke ter jih v svojih domačih deželah prodajali za sužnje. To njihovo zločinsko početje je opisal Josip Jurčič v svoji znani povesti Jurij Kozjak. Samo slutimo lahko, kaj so ti ubogi ljudje pretrpeli v sužnosti! Gotovo je bila njihova usoda zelo grenka in tudi njihova vera je bila v nevarnosti.

Podobno se je v tistih časih in še prej dogajalo drugod po Evropi, posebej na njenem jugu. Zlasti Španija je veliko trpela, saj so mohamedanski Mavri iz severne Afrike osvojili španski jug. Ujetnike so prek morja odvažali v Afriko. Tedaj so nastajale krščanske bratovščine, ki so zbirale denar za njihov odkup. Posebno so se izkazali moški redovi za reševanje krščanskih sužnjev iz rok mohamedancev. Njihovi člani, duhovniki in vitezi, so se zavezali izpolnjevati tri evangeljske svete, namreč uboštvo, devištvo in pokorščino, poleg tega pa so se zaobljubili zbirati odkupnino za krščanske jetnike in se ponudili, če bi bilo treba, tudi sami v zameno zanje.

Danes obhajamo spomin takega junaka krščanskega usmiljenja. V dejanju je pokazal, kako resnično je mislil, ko je govoril: »Rešitev sužnja mi je več kot lastno življenje.« Umrl je za posledicami ječe in pomanjkanja, prestanega za krščanske ujetnike, ko mu je bilo komaj štirideset let. Luč sveta je zagledal okoli leta 1200 v španski pokrajini Kataloniji. Priimek Nonat (latinsko non natus – nerojeni) je dobil, ker je mati umrla pred njegovim rojstvom in gaje rešila zdravniška pomoč. Že zgodaj je čutil veselje do duhovniškega poklica, toda oče se je bal, da bi šolanje preveč stalo, zato ga je poslal na samotno pristavo ovce past. Tam blizu je bila kapela z lepo Marijino podobo in pastirček Rajmund je rad zahajal vanjo. Telesne matere ni poznal, zato je prosil Marijo, naj mu bo mati

in ga vodi skozi življenje: ne k zemeljski sreči, marveč k svetosti, da bo po smrti bližje njej. Marija ga je res materinsko vodila. Najprej mu je omogočila, da je šel študirat za duhovnika, potem pa ga je povabila v redovno skupnost blažene Marije Usmiljene (latinsko de Mercede) za reševanje ujetnikov, ki ga je malo prej ustanovil sveti Peter Nolasko, sin viteza iz južne Francije. Njegov red je osvobodil okoli 70.000 krščanskih sužnjev.

Mladi Rajmund se je odpravil v Barcelono, kjer je bil sedež reda. Po končanem bogoslovnem študiju je bil posvečen v duhovnika. Kmalu je bila uslišana njegova želja, da bi deloval za krščanske ujetnike. Trikrat je bil z denarjem poslan v Afriko, odkupil jih je na stotine, jih tolažil, jim vlival poguma. Mavri so bili tako besni nanj, da so ga večkrat hoteli umoriti. Prizanesli so mu samo zato, da bi jim ne ušla bogata odkupnina. Vrgli so ga v ječo in ga na vse načine kruto mučili. Da bi mu onemogočili oznanjevanje evangelija, so mu na javnem trgu z žarečim železom predrli ustnici in mu jih zaklenili s ključavnico. Odklenili so mu jih samo takrat, ko so mu dali malo kruha in vode. Tako je Rajmund trpel dolgih osem mesecev. Sobratje v Barceloni so zbrali odkupnino zanj in tako se je lahko vrnil domov. Papež Gregor X. je junaškega redovnika imenoval za kardinala in ga poklical k sebi v Rim. Toda v večno mesto ni prišel, ker je med potovanjem 31. avgusta 1240 odšel v večnost.