Med najpogostejšimi ženskimi imeni v Sloveniji je ime Suzana na 48. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo z imenom Suzana poimenovanih 5577 1994: 5577; 1971: 2378) ženskih oseb. Največ jih je bilo v podravski (1277), osrednjeslovenski (1037), savinjski (724), pomurski (556), v jugovzhodni Sloveniji in obalno-kraški regiji (po 367) itd. Podatki o vseh zdaj živih imetnicah tega imena kažejo, da jih je večina iz treh obdobij od 1961 do 1990 (tj. 5058). Podatki iz zadnjih dveh obdobij – od 1991 do 2011 (tj. 274 + 47) – pa pričajo, da je zanimanje za to ime zelo upadlo.

God:
• 19. januar
• 11. avgust
• 19. september
• 20. september

nekdaj

• 28. avgust
• 13. december

Različice imena Suzana so: Susanna (2012: 9), Susanne (20), Suzi (25), Suzy (5), Žuža (13), Žužana (40).

Ime Suzana je svetopisemsko in izhaja prek latinskega in grškega Susanna iz hebrejskega imena Šušan. To povezujejo s hebrejsko besedo šušan 'lilija'. Po pomenu torej imenu Suzana ustreza ime Lilijana, ki jo razlagajo iz latinske besede lilium 'lilija'. S cvetlicami so npr. izvorno povezana še imena Flora, Ljerka, Roza, Rozalija, Roža, Cvetka. Različici Žužana in Žuža sta nastali po vplivu madžarskih oblik imena Suzana, tj. Zsuzsana in Zsuzsi.

Lepa in bogaboječa Suzana je opisana v svetopisemski knjigi preroka Danijela. Suzana je zavrnila dva pohotna starca, ki sta jo nadlegovala pri kopanju. Obtožila sta jo prešuštva, za kar je bila po Mojzesovi postavi obsojena na smrt s kamnanjem. Po zaslugi Danijela, ki je starcema dokazal krivo pričevanje, so jo spoznali za nedolžno. Prizor kopanja lepe Suzane (Suzana v kopeli) in dveh starcev je bil pogost motiv v slikarstvu. Svetopisemska Suzana je bila v koledarju 28. avgusta. V koledarju sta še: 19. januarja Suzana, mučenka v Noli v Italiji († 4. st.), 11. avgusta Suzana Rimska, mučenka († v 3. stol.), 19. septembra Suzana, mučenka v Palestini († 4. st.), 20. septembra Suzana U, mučenka v Koreji († 1846); nekdaj 13. decembra Suzana Armenska, mučenka († leta 484). V ljudskem koledarju se Suzana pojavlja 24. maja in 19. septembra.

Ime Klara je med ženskimi imeni na 94. mestu. Konec leta 2008 je bilo z imenom Klara poimenovanih 2871 (1971: 679; 1994: 1224) oseb. Podatki kažejo, da je ime Klara postalo zelo popularno po letu 1990. Manj pogoste so njene različice Klarica (7), Klarika, Klarisa (55), Klaruša, Chiara (50), Clara (20), Klara Marija (5).

God:
• 11. avgust
• 17. avgust

Ime Klara izhaja iz latinskega imena Clara, ki ga razlagajo iz latinskega clara 'glasna, jasna, zvonka, svetla, čista, bistra, slavna'. Z izborom imena Klara so prvotno starši zaželeli novorojenki vsaj nekatere od teh lastnosti. Imenu Klara pomensko deloma ustrezata imeni slovanskega izvora Jasna (1971: 1110; 1994: 2685; 2008: 2778) in Bistra (1994: 9; 2008: 11).

Iz imena Klara je nastal tudi priimek Klarič (2008: 226), ki je tvorjen s priponskim obrazilom ‑ič in je prvotno pomenil 'sin Klare'. Na enak način je iz imena Jasna nastal priimek Jasnič (2008: 32), ki je pogostejši na hrvaškem ali srbskem jezikovnem področju.

Klara je svetniško ime. V koledarju je 11. avgusta sv. Klara Asiška, devica iz 13. stoletja. Bila je učenka sv. Frančiška Asiškega in je leta 1212 po njegovih pravilih ustanovila po njej poimenovan red klaris ali klarisinj.

Ime Klara je tudi v rimanem pregovoru Mojškra Klara ponoči šiva, podnevi para.

Med precej redkimi moškimi imeni je ime Kajetan na 933. mestu. Konec leta 2008 je bilo s tem imenom poimenovanih 41 (1994: 36; 1971: 33) oseb. Njegova različica je Gaetano (5). Ženska oblika imena Kajetan je Kajetana (6), njena možna različica pa Kaja (2880).

God:
• 7. avgust

Ime Kajetan izhaja iz latinskega imena Caietanus s prvotnim pomenom 'gaetanski', tj. iz mesta Gaeta, nekdaj rimskega pristanišča Portus Caietae pri Neaplju. Gaetano je po izvoru italijanska oblika latinskega imena Caietanus. Ima ga znani italijanski skladatelj Gaetano Donizetti. Žensko ime Kaja je lahko skrajšana oblika ženskih imen, ki se začenjajo z zlogom Ka‑, tj. razen Kajetana še Katarina, Karla itd.

V koledarju je 7. avgusta sv. Gaetano da Thienne, utemeljitelj reda teatincev (1480–1547). Teatinci so bili pripadniki strogega meniškega reda, ki ga je leta 1524 ustanovil Paul Caraffa, poznejši papež Pavel IV. Takrat je bil škof v mestu Theate, danes Chieti v Italiji.

Med znanimi slovenskimi Kajetani je pisatelj Kajetan Kovič. V knjigi za otroke z naslovom Zgodnje zgodbe je napisal, da mu je bilo namenjeno ime Marija. Ker pa je bil fantek, mu je oče izbral ime Kajetan. Povod za izbiro takega imena je bil pustolovski roman v nadaljevanjih Pater Kajetan.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Nives na 162. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2010 je bilo z imenom Nives poimenovanih 1332 (2008: 1330; 1994: 1171; 1971: 591) oseb. Različice: Nevia (27), Nevija (92), Nevja (22), Nevka, Nivesa, Niveska, Niveta, Nivez. Moške oblike: Nevij (18), Nevijo (37), Nevio (64), Nevjo (10), Nevo, Nives.

God:
• 5. avgust

Ime Nives je po izvoru špansko, ki je nastalo podobno kot imena Dolores, Mercedes, Carmen, tj. z izpustom imena Marija v imenskih zvezah Maria de los Dolores, Maria de las Mercedes, Maria del Carmen. Obstaja tudi dvojno ime Marija Nives. Ime Nives se sicer izvorno povezuje z latinskim nix, v rodilniku nivis, v pomenu 'sneg'. Latinsko ad Nives se imenuje cerkev Santa Maria Maggiore ali Marije Snežne v Rimu, ker je v času papeža Liberija na griču Eskvilinu, kjer zdaj stoji, 5. avgusta zapadel sneg. To je bil v molitvi dveh rimskih plemiških zakoncev izprošeno znamenje, kje naj postavita cerkev v čast Mariji. Imenu Nives ustrezna slovenska imena so Sneža, Snežna, Snežana, Marija Snežna. Med temi je najpogostejša Snežana (2010: 850, 203. mesto). Imena Nevia, Nevija, Nevja ter Nevij, Nevijo, Nevjo, Nevio izhajajo iz italijanščine (prim. italijansko neve 'sneg').

Ime Nives z različicami se v koledarju uvršča k imenu Marija Snežna (5. avgusta).

Ime Snežna je med ženskimi imeni v Sloveniji na 986. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 42 (1971: 15; 1994: 42) oseb. Različice: Snežana (1971: 296; 1994: 798; 2011: 853), Snježana (2011: 368), Sneža (7), Snežanka (8), Snežinka, Snežka (6), Snežna Marija, Sniježana (8). Moške oblike: Snežan, Snješko, Snježan.

God:
• 5. avgust

Ime Snežna, prav tako Snežana z različicami, je nastalo po sv. Mariji Snežni (gl. različico Snežna Marija) oziroma starejši obliki Snežnica Marija. Največja cerkev Marije Snežne in Marijina sploh Santa Maria Maggiore v Rimu, latinsko "Sancta Maria ad Nives", je poimenovana tako, ker je v času papeža Liberija na griču Eskvilinu, kjer zdaj stoji, 5. avgusta zapadel sneg. To je bilo v molitvi dveh rimskih plemiških zakoncev izprošeno znamenje, kje naj postavita cerkev v čast Mariji. Ime Snežna je nastalo po izpustu imena Marija v zvezi Marija Snežna ali Snežna Marija po znanem španskem vzorcu: Nives iz Maria ad Nives, Dolores iz Maria de los Dolores, Mercedes iz Maria de las Mercedes itd. Ime Snežana je verjetno prišlo k nam s hrvaškega ali srbskega jezikovnega področja, brez dvoma pa imeni Snježana, Sniježana. Ime Nives (1971: 591; 1994: 1171; 2011: 1328, 161. mesto) je torej po izvoru špansko in se povezuje z latinskim nix, v rodilniku nivis v pomenu 'sneg'. Pri nas se uporabljajo tudi italijanske oblike tega imena, kot Nevia, Nevija, Nevja ter moške oblike Nevij, Nevijo, Nevjo, Nevio.

Ime Snežna je sicer ženska oblika pridevnika snéžen, ki je izpeljan iz samostalnika sneg. Z občnim poimenovanjem sneg je izvorno povezano npr. še ime pravljične osebe Sneguljčica, Sneguljka, češko Sněhurka, francosko Blanche-neige ter gorsko ime Snežnik.

Sv. Mariji Snežni v čast so v Sloveniji sezidali 19 cerkva.

Imena Snežna, Snežana z različicami, prav tako Nives, so v koledarju uvrščena k Mariji Snežni (5. avgusta).

Dunja je precej pogosto žensko ime. Po podatkih Statističnega urada RS se je leta 2006 tako imenovalo 544 (1971: 258; 1994: 525) oseb, kar ga je uvrščalo na 240. mesto. Manjšalnica Dunjica se večinoma uporablja kot klicna oblika.

God:
• 4. avgust

Ime Dunja izhaja najverjetneje s hrvaškega ali srbskega jezikovnega področja. Povezujejo ga s poimenovanjem dunja (gdunja) v pomenu 'kutina' in razlagajo iz grškega kydō´nia, latinsko Cydonia vulgata, v enakem pomenu. Drugi, npr. Nemci, pa ime Dunja razlagajo kot rusko skrajšano obliko iz imena Avdot'ja, ljudske oblike imena Evdokija. Ta izhaja iz grškega imena Eudokía, ki se povezuje z grškim eudokía 'veselje, ugajanje, dobra volja, želja'. Ime Evdokija z različicama Avdot'ja in Dunja je pri Rusih precej pogosto (god 1. marca). Njen praznik pomeni začetek pomladi in gospodarskega leta. Ženske in otroci so takrat "klicali vesno" in "peli pomladnice". Rusko Dunja pomeni tudi 'nerodna predica; oseba iz ljudske pesmi'. Avdot'ja je v koledarju 4. avgusta.

Med najpogostejšimi ženskimi imeni je ime Lidija na 50. mestu. S tem imenom je bilo konec leta 2008 poimenovanih 5607 (1971: 3704; 1994: 5871) oseb. Precej manj pogoste so bile njene različice Lidia (45), Lidja (11), Lida (14).

God:
• 3. avgust

Ime Lidija izhaja iz latinskega imena Lydia, to pa iz grškega Lydía v pomenu 'ženska, prebivalka Lidije', pokrajine v zahodni Mali Aziji, bogate na zlatu, z glavnim mestom Sardes. Leta 546 pred n. št. jo je zavzel perzijski kralj Kir. Zadnji lidijski kralj je bil Krez ali Kroisos. Bil je bajno bogat, o čemer še danes priča primera bogat kot Krez.

Lidija je pri Nemcih Lydia, skrajšano Lida, pri Angležih skrajšano Liddy, pri Rusih Lidja.

Po pokrajini Lidiji se danes imenuje lidijska lestvica 'v stari Grčiji lestvica c – c, v srednjem veku f – f in lidit 'kremenov skrilavec črne barve, sestavljen iz kremena, kalcedona, opala in ogljikovih spojin'.

Lidijka je bila po novi zavezi tudi sv. Lidija, trgovka s škrlatom iz mesta Tiatira, ki jo je spreobrnil apostol Pavel v Filipih (v koledarju 3. avgusta). Je zavetnica barvarjev.

• Alberik Crescitelli, sv., † 1900, italijanski misijonar, mučenec na Kitajskem
• Arbogast, sv., 6. st., škof v Strasbourgu v Franciji
• Danijel, sv., 6. st. pr. Kr., prerok
• Janez, sv., 6. st., menih v Siriji - glej Simeon Salos in Janez
• Jeremija, sv., 7. st. pr. Kr., prerok
• Lovrenc Brindiški, sv., † 1619, kapucin, cerkveni učitelj
• Odino Barotti, bl., † 1400, duhovnik v Fossanu v Italiji
• Roricij, sv., † po 506, škof v Limogesu v Franciji
• Serenik, sv., † 680, samotar v Saulgesu v Francij
• Simeon Salos in Janez, sv., 6. st., meniha v Siriji
• Viktor, sv., prva st., mučenec v Marseillu v Franciji