Dolgo vrsto slovenskih muzejev sestavljajo narodni in pokrajinski muzeji, katerih javno službo financira država. Poleg navedenih muzejev imamo pri nas še številne zasebne muzeje, nekateri izmed njih so žal skorajda nepoznani in prezrti ter po prepoznavnosti le redko presegajo krajevne meje.

Koširjeva kašča

Tokrat bomo potrkali na vrata Koširjeve kašče, ki stoji malo dvignjena nad dvoriščem pred hišo Koširjeve kmetije v zaselku Suhi Dol pri Šentjoštu nad Horjulom. Tu nas bo prijazno sprejel zbiratelj in postavljavec zbirke Matevž Košir (r. 1931). Kašče (tudi kašta, kaša) na Slovenskem so nekdaj pomenile pomemben del kmetij. Navadno je to bila samostojna lesena oz. zidana stavba ali poseben prostor v hiši, namenjen shranjevanju žita in drugih pridelkov. Morala je biti varna pred ognjem, škodljivci in tatovi. O slednjem nas bodo prepričala tudi močna vrata Koširjeve kašče, ki jo odklepa težak železen ključ. Še preden bomo dobro stopili vanjo, bo njen gospodar Matevž začel s pripovedjo.

Vsak lahko bližnjemu pomaga s talentom, ki ga je najbolj razvil. Nekateri to počnejo s svojo slikarsko nadarjenostjo v okviru mednarodne likovne kolonije pod okriljem projekta Umetniki za Karitas. Letos so se likovni umetniki že devetnajsto leto zapored zbrali na tradicionalnem kraju, Sinjem vrhu nad Ajdovščino.

Od 19. do 23. avgusta se je na Sinjem vrhu zbralo deset akademsko izobraženih ali drugače priznanih likovnih umetnikov iz domovine in tujine. Izbor povabljenih slikarjev opravijo člani organizacijskega in strokovnega sveta, med povabljenimi umetniki imajo prednost tisti, ki v kolonijah Umetniki za Karitas še niso sodelovali oz. so s podarjenimi deli uspešno podprli namene prejšnjih kolonij. Po besedah Jožice Ličen, odgovorne voditeljice projekta, se ni bati, da bi zmanjkalo slikarjev, ki želijo sodelovati, prej obratno – predlog slikarjev za naslednje leto je že narejen in mnogi, ki so že sodelovali, se zanimajo, kdaj bodo spet lahko del kolonije.

Letošnje geslo je Pridite in poglejte. Vzeto je iz naslova Slovenskega pastoralnega načrta, ki nas kot dokument vabi k večji pozornosti do sočloveka, k večji solidarnosti in novi rasti v osebni veri. Če naslov pogledamo v kontekstu kolonije, lahko z njim povežemo praktični vidik tega vabila: pridite in darujte svoj dar, ki je lahko tudi čas, talent, znanje, skratka pomoč. Na drugi strani v njem odkrijemo povabilo vsem ljudem, naj se jim skozi ustvarjena dela odpira pogled v umetnost, ki človeka plemeniti, in jih nagovarja k dobrodelnosti, ki človeka bogati.

šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve.

In me je spomnil na misli, ki mi jih je pred leti izrekel največji teolog takrat še jugoslovanskega prostora, Tomislav Šagi Bunić: »Edino, kar v življenju šteje so dejanja ljubezni tistim, h katerim nas je poklicala Ljubezen. Ne število knjig, ki sem jih napisal, niti predavanj, ki sem jih imel ... To, kar bo štelo pred Bogom, je zapisano v Matejevem evangeliju: ko smo videli lačne, ali smo jim dali jesti, žejnim piti, ali smo sprejeli tujce in oblekli nage in bolne, ali smo jih obiskali in tiste v ječi ...« (prim. Mt 25, 31–46). Edina vsebina, ki jo bomo lahko nesli čez prag večnosti, so konkretna dejanja ljubezni, zato nas vabi papež Frančišek na lov za zakladom, ki ima večno veljavo. Hudomušno je rekel, da ni videl še za nobenim pogrebnim sprevodom selitvenega kombija in je dodal: »Zaklad, ki smo ga dali drugim, je edini, ki ga bomo lahko odnesli s sabo. Ljubezen, služenje, potrpežljivost, dobrota, nežnost – to so čudoviti zakladi, ki so dragoceni v božjih očeh« in zagotavljajo tudi nam samim mir, zadovoljstvo; ne bančni računi, ljubezen do bližnjih nas najbolj obogati in izpolni.

Svetniški Jakob Ukmar mi je dejal, naj grem delat v astronomski observatorij.

Pavel Zlobec

Septembra se ponovno odprejo vrata šolskih učilnic in nove generacije učencev ter dijakov si spet začnejo nabirati znanje. Nova spoznanja odkrivajo znanstveniki, ki raziskujejo ali potrjujejo zakonitosti v naravi. Med te spada tudi tokratni gost mesca, tržaški Slovenec Pavel Zlobec, ki se je ukvarjal z astronomijo in nam je zapletena spoznanja skušal posredovati na preprost način.

Slovenski koroški duhovnik Janko Krištof, ki letos praznuje srebrni mašniški jubilej, je letos pripravil recital Prerok, predstavo v obliki monodrame. Ne gre za njegov prvi recital. Vse se je začelo z večerom slovenske poezije za koroške duhovnike, nadaljeval pa je z recitalom tudi za drugo občinstvo. »Ker se mi je zdelo, da se ne spodobi duhovniku recitirati le posvetna besedila, sem se lotil duhovnih. Tako sem se najprej naučil Pavlovo visoko pesem ljubezni v osmih jezikih,« pravi o drugem recitalu. V Trubarjevem letu je nadaljeval je z izborom svetopisemskih besedil v Dalmatinovem in Trubarjevem prevodu. Sledilo je Pavlovo leto in pripravil je recital z odlomki iz Pavlovih pisem. Med njimi je bilo najdaljše besedilo celotno pismo Galačanom.

»Kogar enkrat prime, ga ne spusti več!« je Krištofu dejal eden koroških duhovnikov, on pa je dokazal resničnost njegovih besed, da je pripravil recital o Slomšku: znamenito svetnikovo pridigo o narodu in jeziku (na binkoštni ponedeljek leta 1838), Sušnikov nagovor o Slomškovi veličini iz leta 1935, za konec je dodal še odlomke iz Slomškovih duhovnih vaj za duhovnike. Sledilo je kar 50 predstav z uprizoritvijo življenja blaženega Karla de Foucaulda in recitiranjem njegovih besedil, a za razliko od drugih predstav v nemškem jeziku. Janko Krištof, ki se je z igralstvom poskusil že v domači župnijski gledališki skupini v Pliberku, brusil svoj igralski talent pri skavtih in v internatu, ki so ga vodili salezijanci, poudarja, da se je pred vsakim nizom novih predstav posvetoval s strokovnjaki in gledališkimi režiserji. Prav tako so ga pri nastopih spremljali različni glasbeniki.

priloga

Teden dni s papeževo mladino

šport

Ivo Daneu

na obisku

Umetniki za Karitas

Preberite več: September 2013

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Sabina na 55. mestu. Konec leta 2008 je bilo s tem imenom poimenovanih 5097 (1971: 1146; 1994: 4825). Statistični podatki kažejo, da je bila večina zdaj z imenom Sabina poimenovanih oseb rojenih v obdobju 1970–2000. Redke so bile njene različice Saba (7), Sabine (25), Savina (67), zelo redki pa tvorjenki Sabinca in Sabinka. Moški obliki imena Sabina sta Sabin (15) in Savin (16).

God:
• 29. avgust
• 27. oktobra

Ime Sabina izhaja iz latinskega imena Sabina z nekdanjim pomenom 'po poreklu iz rodu Sabincev, Sabinka'. Sabinci so bili antično ljudstvo v srednji Italiji severno od Rima. Del Sabincev se je v zgodnji dobi Rima stopil z Rimljani. O tem govori pripovedka o ugrabitvi Sabink. Druge Sabince so Rimljani podjarmili leta 290 pred Kristusom.

Oktobrska sveta Sabina je španska mučenka iz Avile, ki je umrla leta 250 (v koledarju 27. oktobra). V koledarju so še: 29. januarja Sabina, maloazijska mučenka iz Troje (u. leta 180), 1. februarja Sabina, maloazijska mučenka iz Smirne iz 3. stoletja, 29. avgusta Sabina Rimska (u. leta 135).

Avguštin je med moškimi imeni v Sloveniji na 202. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2007 s tem imenom poimenovanih 713 (1971: 502; 1994: 1095) oseb. Precej bolj redke so bile različice Auguštin (29), Avgustin (28), Augustin (48) ter skrajšana oblika Gusti (10). Pogostejše pa je bilo sorodno ime Avgust (1971: 4312, 1994: 1712; 2007: 1120, 154. mesto) z različico August (59). Ženske oblike tu omenjenih imen so Avguština (179), Avgustina (18), Augustina (6), Avgusta (74) z možnimi skrajšanimi oblikami Guština (manj kot 5), Gusta (manj kot 5), Gusti (6), Stina (27), Tina (7427, 28. mesto).

God:
• 28. avgust

Ime Avguštin z različicami Auguštin, Avgustin, Augustin izhaja iz latinskega imena Augustinus. To je izpeljanka iz latinskega imena Augustus s prvotnim pomenom 'častitljiv, veličasten, vzvišen'. Prvi Avgust, tj. Augustus, je bil Gaius Julius Caesar Octavianus Augustus, prvi rimski cesar, ki je umrl leta 14. Častni naslov Augustus je dobil leta 27 pred našim štetjem. Po njem je postal Augustus častni naziv rimskih cesarjev. Soproge avgustov so se imenovale avguste. Po prvem cesarju Avgustu je dobil ime tudi mesec avgust.

Iz imena Avguštin in njegovih različic so nastali priimki Avgustin, Avguštin, Agustin, Augustin, Auguštin, Avgustinčič, Avguštinčič, Avgustinek, Avguštinek, Avguštinovič, Gustin, Guštin, Gustinčič, Guštinčič.

Najbolj znan sveti Avguštin je bil Augustinus Aurelius, cerkveni učitelj in pisec, ki je živel v letih 354–430. Njegovi spisi, zlasti nauk o grehu in milosti, so vplivali na evropsko teologijo in filozofijo. Velja za zavetnika teologov, tiskarjev, oči (v koledarju 28. avgusta).