Pred opoldansko molitvijo angelovega češčenja v nedeljo, 4. avgusta 2013, je papež Frančišek na kratko povzel svoja doživetja na 28. svetovnem dnevu mladih v brazilskem velemestu Rio de Janeiro od 22. do 28. julija. »To je bila še ena postaja romanja mladih po celinah s Kristusovim križem. Nikoli ne smemo pozabiti, da svetovni dan mladih ni nekakšen 'ognjemet', niso trenutki zanosa, usmerjeni sami vase. To so postaje dolge poti, ki se je začela leta 1985 na pobudo papeža bl. Janeza Pavla II. On je mladim izročil križ in rekel: "'Pojdite, jaz pa bom šel z vami." Vedno imejmo pred očmi: mladi ne gredo za papežem, ampak za Jezusom Kristusom in nosijo njegov križ. Papež pa jih vodi in spremlja na tej poti vere in upanja. Rad bi vas prosil, da molite z menoj v ta namen: da bi mladi, ki so sodelovali na svetovnem dnevu mladih to izkustvo prenesli v svojo vsakdanjo pot, v vsakdanje življenje ter tudi v pomembne odločitve in bi odgovorili na Gospodov osebni klic.« Papež, ki je prišel med nje v evangeljskem duhu sv. Frančiška, je mlade tako prevzel, da so ga pozdravljali s klici: »To je papeževa mladina.«
V homiliji je papež mladim razlagal dogodek Jezusove spremenitve na gori. »Ko pripravljaš okusno jed in vidiš, da manjka soli, tedaj dodaš sol; ko manjka olja, dodaš olje. Dodati, se pravi, vsuti, vliti. Tako je tudi v našem življenju, dragi mladi: če hočemo, da bo res imelo smisel in polnost, kot sami želite in zaslužite, vsakomur od vas pravim: dodaj vero in življenje bo imelo nov okus, življenje bo imelo kompas, ki kaže smer; dodaj upanje in vsak tvoj dan bo osvetljen in tvoje obzorje ne bo več mračno, ampak svetlo; dodaj ljubezen in tvoje bivanje bo kot hiša, zgrajena na skali, tvoja pot bo vesela, ker boš srečal vse prijatelje, ki potujejo s teboj. Dodaj vero, dodaj upanje, dodaj ljubezen, vse troje! ... Toda kdo nam more dati vse to? V evangeliju smo slišali odgovor: to je Kristus. »Ta je moj Sin, moj izvoljenec, njega poslušajte.« Zato danes vsakomur od vas pravim: dodaj Kristusa v svoje življenje in našel boš prijatelja, na katerega se lahko vedno zaneseš; dodaj Kristusa in tvoje življenje bo polno njegove ljubezni, bo rodovitno življenje.

Patrik Greblo je človek, ki lahko predstavi aktualen vidik slovenske glasbene scene in ustvarjanja nasploh. Pri tem izhaja tako iz svoje aktivne vloge na več področjih zabavne in resne glasbe kot tudi iz položaja – je namreč vodja glasbene produkcije na RTV Slovenija, kot član odbora za Slovensko popevko pa je bil tudi soudeležen pri izboru nastopajočih na 51. Slovenski popevki, ki naj bi se odvila konec letošnjega septembra.
Kako sami vidite slovenski glasbeni prostor?
Priznajmo si, da imamo v Sloveniji tri glasbene stvarnosti, ki se med sabo zelo razlikujejo. Ena je radijska stvarnost, torej to, kar se vrti in posluša na radijih. Druga je koncertna stvarnost, ki je lahko tudi popolno nasprotje tega, kar se vrti na radijih. Pričakovanja koncertnega obiskovalca so lahko čisto drugačna od tega, kar ponuja radio. Koncertni poslušalec zelo rad prisluhne slovenski pesmi, tako novejšim kot tudi starim skladbam. Tam se tudi pokaže, kaj je enodnevni hit in kaj je kvalitetna skladba, ki ostane skozi leta in se zasidra v ušesa poslušalcev. Tretja stvarnost so podatki o številu prodanih plošč.
Ob tem spet omemba radijskih postaj, ki so v tem smislu na žalost podlegle uniformnosti. Na glasbo gledajo skozi določene parametre, ki jih mora imeti radijski hit: dolžina, tempo in podobno. S tem poslušalce prevzgajajo, servirajo jim nekaj iz zelo ozkega nabora glasbe. Ravno zaradi tega sem že prej omenil, da bi morali na področje zabavne glasbe poseči z določeno kulturno politiko, saj je zabavna glasba tista, ki doseže najširšo publiko. Sam se angažiram v smeri, da bi poslušalcem ponujali nekaj, kar bo zvenelo sodobno in bo hkrati dovolj kvalitetno.
Dolgo vrsto slovenskih muzejev sestavljajo narodni in pokrajinski muzeji, katerih javno službo financira država. Poleg navedenih muzejev imamo pri nas še številne zasebne muzeje, nekateri izmed njih so žal skorajda nepoznani in prezrti ter po prepoznavnosti le redko presegajo krajevne meje.
Koširjeva kašča
Tokrat bomo potrkali na vrata Koširjeve kašče, ki stoji malo dvignjena nad dvoriščem pred hišo Koširjeve kmetije v zaselku Suhi Dol pri Šentjoštu nad Horjulom. Tu nas bo prijazno sprejel zbiratelj in postavljavec zbirke Matevž Košir (r. 1931). Kašče (tudi kašta, kaša) na Slovenskem so nekdaj pomenile pomemben del kmetij. Navadno je to bila samostojna lesena oz. zidana stavba ali poseben prostor v hiši, namenjen shranjevanju žita in drugih pridelkov. Morala je biti varna pred ognjem, škodljivci in tatovi. O slednjem nas bodo prepričala tudi močna vrata Koširjeve kašče, ki jo odklepa težak železen ključ. Še preden bomo dobro stopili vanjo, bo njen gospodar Matevž začel s pripovedjo.
Dodatne informacije
Muzej Koširjeva kašča, Šentjošt nad Horjulom 40, 1354 Horjul, tel.: 01 75 40 172 in GSM 041 226 495. Možnost ogleda po predhodnem dogovoru.
Vsak lahko bližnjemu pomaga s talentom, ki ga je najbolj razvil. Nekateri to počnejo s svojo slikarsko nadarjenostjo v okviru mednarodne likovne kolonije pod okriljem projekta Umetniki za Karitas. Letos so se likovni umetniki že devetnajsto leto zapored zbrali na tradicionalnem kraju, Sinjem vrhu nad Ajdovščino.
Od 19. do 23. avgusta se je na Sinjem vrhu zbralo deset akademsko izobraženih ali drugače priznanih likovnih umetnikov iz domovine in tujine. Izbor povabljenih slikarjev opravijo člani organizacijskega in strokovnega sveta, med povabljenimi umetniki imajo prednost tisti, ki v kolonijah Umetniki za Karitas še niso sodelovali oz. so s podarjenimi deli uspešno podprli namene prejšnjih kolonij. Po besedah Jožice Ličen, odgovorne voditeljice projekta, se ni bati, da bi zmanjkalo slikarjev, ki želijo sodelovati, prej obratno – predlog slikarjev za naslednje leto je že narejen in mnogi, ki so že sodelovali, se zanimajo, kdaj bodo spet lahko del kolonije.
Letošnje geslo je Pridite in poglejte. Vzeto je iz naslova Slovenskega pastoralnega načrta, ki nas kot dokument vabi k večji pozornosti do sočloveka, k večji solidarnosti in novi rasti v osebni veri. Če naslov pogledamo v kontekstu kolonije, lahko z njim povežemo praktični vidik tega vabila: pridite in darujte svoj dar, ki je lahko tudi čas, talent, znanje, skratka pomoč. Na drugi strani v njem odkrijemo povabilo vsem ljudem, naj se jim skozi ustvarjena dela odpira pogled v umetnost, ki človeka plemeniti, in jih nagovarja k dobrodelnosti, ki človeka bogati.
![]() |
![]() |
šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve.
In me je spomnil na misli, ki mi jih je pred leti izrekel največji teolog takrat še jugoslovanskega prostora, Tomislav Šagi Bunić: »Edino, kar v življenju šteje so dejanja ljubezni tistim, h katerim nas je poklicala Ljubezen. Ne število knjig, ki sem jih napisal, niti predavanj, ki sem jih imel ... To, kar bo štelo pred Bogom, je zapisano v Matejevem evangeliju: ko smo videli lačne, ali smo jim dali jesti, žejnim piti, ali smo sprejeli tujce in oblekli nage in bolne, ali smo jih obiskali in tiste v ječi ...« (prim. Mt 25, 31–46). Edina vsebina, ki jo bomo lahko nesli čez prag večnosti, so konkretna dejanja ljubezni, zato nas vabi papež Frančišek na lov za zakladom, ki ima večno veljavo. Hudomušno je rekel, da ni videl še za nobenim pogrebnim sprevodom selitvenega kombija in je dodal: »Zaklad, ki smo ga dali drugim, je edini, ki ga bomo lahko odnesli s sabo. Ljubezen, služenje, potrpežljivost, dobrota, nežnost – to so čudoviti zakladi, ki so dragoceni v božjih očeh« in zagotavljajo tudi nam samim mir, zadovoljstvo; ne bančni računi, ljubezen do bližnjih nas najbolj obogati in izpolni.
Svetniški Jakob Ukmar mi je dejal, naj grem delat v astronomski observatorij.
Pavel Zlobec
Septembra se ponovno odprejo vrata šolskih učilnic in nove generacije učencev ter dijakov si spet začnejo nabirati znanje. Nova spoznanja odkrivajo znanstveniki, ki raziskujejo ali potrjujejo zakonitosti v naravi. Med te spada tudi tokratni gost mesca, tržaški Slovenec Pavel Zlobec, ki se je ukvarjal z astronomijo in nam je zapletena spoznanja skušal posredovati na preprost način.
Rojen je konec leta 1939 v Trstu, kjer se je po medvojnem bivanju v Krajni vasi tudi šolal na slovenskih šolah. Po klasičnem liceju je študiral fiziko in potem delal na t. i. Bazovskem observatoriju, kjer je proučeval Sonce. Izpopolnjeval se je v tujini (Zürich, London, ZDA) in sodeloval z drugimi znanstveniki. Sam in skupaj z njimi je napisal več kot 120 znanstvenih razprav ter številne poljudne članke. Od leta 2006 je upokojen, a še vedno dejaven tudi na znanstvenem področju.
Slovenski koroški duhovnik Janko Krištof, ki letos praznuje srebrni mašniški jubilej, je letos pripravil recital Prerok, predstavo v obliki monodrame. Ne gre za njegov prvi recital. Vse se je začelo z večerom slovenske poezije za koroške duhovnike, nadaljeval pa je z recitalom tudi za drugo občinstvo. »Ker se mi je zdelo, da se ne spodobi duhovniku recitirati le posvetna besedila, sem se lotil duhovnih. Tako sem se najprej naučil Pavlovo visoko pesem ljubezni v osmih jezikih,« pravi o drugem recitalu. V Trubarjevem letu je nadaljeval je z izborom svetopisemskih besedil v Dalmatinovem in Trubarjevem prevodu. Sledilo je Pavlovo leto in pripravil je recital z odlomki iz Pavlovih pisem. Med njimi je bilo najdaljše besedilo celotno pismo Galačanom.
»Kogar enkrat prime, ga ne spusti več!« je Krištofu dejal eden koroških duhovnikov, on pa je dokazal resničnost njegovih besed, da je pripravil recital o Slomšku: znamenito svetnikovo pridigo o narodu in jeziku (na binkoštni ponedeljek leta 1838), Sušnikov nagovor o Slomškovi veličini iz leta 1935, za konec je dodal še odlomke iz Slomškovih duhovnih vaj za duhovnike. Sledilo je kar 50 predstav z uprizoritvijo življenja blaženega Karla de Foucaulda in recitiranjem njegovih besedil, a za razliko od drugih predstav v nemškem jeziku. Janko Krištof, ki se je z igralstvom poskusil že v domači župnijski gledališki skupini v Pliberku, brusil svoj igralski talent pri skavtih in v internatu, ki so ga vodili salezijanci, poudarja, da se je pred vsakim nizom novih predstav posvetoval s strokovnjaki in gledališkimi režiserji. Prav tako so ga pri nastopih spremljali različni glasbeniki.

priloga
Teden dni s papeževo mladino
šport
Ivo Daneu
na obisku
Umetniki za Karitas
Podkategorije
Svetnik dneva
Danes godujejo
![]() |
NIKOLAJ, Nik, Niko; Miklavž, Mik, Miki, Miko; Kolja, Klas; Klasja; NIKOLAJA, Nika, Nikolina |
Pulherija, Lepa, Leposlava, Leposava, Krasna, Zala; Kras |
Finian, Fin, Fidan, Finijan; Finia |
Nemezij, Nemesio |
Salvij, Salvio; Salvia, Salvija |