• Ansegisus, sv., † 833, opat v Franciji
• Avrelij, sv., † ok. 430, škof v Kartagini v Afriki
• Bernard, sv., † 1153, škof v Hildesheimu v Nemčiji
• Elija Tesban, sv., 9. st. pr. Kr., prerok
• Frančiška Srca Jezusovega (Aldea Araujo), bl., † 1936, španska redovnica in mučenka
• Leon Ignacij Mangin, in 55 mučencev, sv., † 1900, jezuit, misijonar na Kitajskem (tudi 15. januar)
• Ludovika, bl., † 1503, vdova iz Sabaudije
• Marjeta (Biserka-Marina), sv., † 307?, mučenka
• Pavel, sv., † 851, diakon in mučenec v Kordobi v Španiji
• Rita Dolores (Pujalte Sanchez), bl., † 1936, španska redovnica, mučenka
• Vulmar, sv., † ok. 700, opat v Sarnesu v Franciji

1. Ambrozij Autpert, sv., † 784, opat
2. Arsenij Veliki, sv., † 449/450, egiptovski puščavnik
3. Bernold, sv., † 1054, škof v Utrechtu na Nizozemskem
4. Dius Čudodelnik, sv., 5. st., arhimandrit v Carigradu
5. Justa in Rufina, sv., † ok. 287, devici in mučenki v Sevilli v Španiji
6. Makrina mlajša, sv., † 380, vodnica k svetništva
7. Peter Crisci, bl., † 132,3, spokornik iz Foligna v Italiji
8. Rufina, sv., † ok. 287, devica in mučenka v Sevilli v Španiji
9. Simah, sv., † 514, papež
10. Stila, bl., † ok. 1140, devica v samostanu Marienburg v Nemčiji

• Arnulf, sv., † 641, državnik, škof in menih
• Bruno, sv., † 112.3, škof v mestu Segni v Italiji
• Elio iz Koštabone, sv., 1. st. ?, diakon, češčen v Istri
• Emilijan, sv., † 362, mučenec v Dorostoru v Meziji
• Filastrij, sv., † pred 397, škof v Brescii v Italiji
• Friderik, sv., † 838, škof in mučenec iz Utrechta na Nizozemskem
• Maternus, sv., 4. st., škof v Milanu v Italiji
• Pambon, sv., † 390, opat v Egiptu
• Simon iz Lipnice, bl., † 1482, prostovoljna žrtev kuge
• Tomaž Tunstall, bl., † 1616, mučenec v Norwicku v Angliji

• Aleš, sv., 5. st., skrivni spokornik
• Andrej in Benedikt, sv., † ok. 1020, samotarja na Madžarskem
• Benedikt, sv., † ok. 1020, samotar na Madžarskem
• Benigen, sv., † 1236, opat v Vaiombrosi v Italiji
• Česlav, bl., † 1242, poljski dominikanec
• Enodij, sv., † 521, škof v Paviji v Italiji
• Hedvika (Jadviga) Poljska, sv., † 1399, kraljica
• Hijacint, sv., prva st., mučenec v Paflagoniji
• Jadviga Poljska, glej Hedvika Poljska
• Konelm, sv., † ok. 812, kralj in mučenec v Angliji
• Leon IV., sv., † ok. 855, papež
• Marcelina, sv., 4. st., devica v Milanu v Italiji
• Narzes, sv., † 1198, škof v mestu Tarso na Siciliji
• Scilijski mučenci, glej Sperat in tovariši
• Sperat in tovariši, sv., † po 180, scilijski mučenci
• Teodozij, sv., 6. st., škof v Auxerru v Franciji
• Teodozija, sv., 8. st., mučenka v Carigradu
• Terezija od sv., Avguština in sosestre, bl. † 1794, device, karmeličanke, mučenke
• Vestija, sv., 2. st., mučenka med scilijskimi mučenci v severni Afriki

• Antioh, sv., 4. st., zdravnik in mučenec v Sebasti
• Bartolomej de Martyribus, bl., † 1590, dominikanec in škof v Bragi na Portugalskem
• Elvira, sv., 11.-12. st., opatinja v Ohrenu pri Trierju
• Helerij, sv., 6. st., puščavnik in mučenec na angleškem otoku Sersey
• Irmgarda, bl., † 866, opatinja samostana na Chiemskem jezeru
• Marija Devica Karmelska Mati božja
• Marija Magdalena Postel, sv., † 1846, redovna ustanoviteljica
• Onezifor in Porfinij, sv., prva st., mučenca v Parumu
• Porfinij, sv., prva st., mučenec v Parumu
• Rajnelda in tovarišice, sv., † ok. 680, device in mučenke v Saintesu v Belgiji
• Sisenand, sv., † 851, levit in mučenec v Kordobi v Španiji

• Abdon in Senen, sv., † 250 ali 304, mučenca
• Angelina Srbska, sv., † 1516, srbska despotka
• Donatila, sv., † 304, devica in mučenka v Afriki
• Edvard Powell in tovariši, bl., † 1540, mučenci v Smithfieldu v Angliji
• Evrard Hanve, bl., † 1581, mučenec v Londonu v Angliji
• Friderik Rubio Alvarez, bl., † 1936, mučenec v Španiji
• Julita, sv., prva st., mučenka v Cezareji v Kapadokiji
• Justin de Jacobis, sv., † 1860, misijonar v Etiopiji
• Maksima, Donatila in Sekunda, sv., † 304, device in mučenke v Afriki
• Marija od Jezusa (Venegas de la Torre), sv., † 1959, bolničarka in redovna ustanoviteljica v Mehiki
• Marija Vincencija (Chavez Orosco), bl., † 1949, redovna ustanoviteljica iz Mehike
• Peter Krizolog, sv., † po 451, cerkveni učitelj
• Rufin, sv., prva st., mučenec v Assisiju v Italiji
• Sekunda, sv., † 304, mučenka in devica v Afriki
• Senen, sv., † 250 ali 304, mučenec
• Ursus, sv., 6. st., škof v Auxerru v Franciji

God: 30. julij

O človeku, ki ima izreden dar govora, Slovenci pravimo, da "govori, kakor bi rožice sadil". Če hočemo pohvaliti njegovo modrost, rečemo, da so njegove besede 'zlate'. Eden najbolj slavnih cerkvenih govornikov med svetniki je bil carigrajski patriarh Janez Krizostom, po naše Zlatoust, ki je umrl leta 407. Naslov Zlatousti si je prislužil s svojimi izrednimi govori, bogatimi po vsebini in podanimi po vseh pravilih govorniške umetnosti. Po njem se je zgledoval današnji godovnjak sveti Peter Krizolog, po naše Zlatobesedni. S svojimi govori je privlačil množice radovednežev, ki pa so se iz navadnih radovednežev kmalu spremenili v iskalce resnice ter so se trudili, da pridejo do vere v Kristusa.

Sveti Peter Krizolog je svoje govore zapisoval in precej se jih je tudi ohranilo. Med temi tudi govor o skrivnosti Jezusovega učlovečenja, v katerem je poslušalcem zastavil nekaj vprašanj: »Človek, zakaj se tako malo ceniš, ko si tako dragocen Bogu? Zakaj se tako preziraš, ko te Bog tako spoštuje? Zakaj preiskuješ, kako si bil ustvarjen, ne premišljaš pa, za kakšen cilj si bil ustvarjen? Mar ni vse to, kar vidiš, ustvarjeno, da ti sredi tega prebivaš? Zate razlita svetloba razpršuje temo, zate je odmerjen pravi čas noči, zate je izmerjen dan. Zate razsvetljujejo nebo z različnim sijajem sonce, luna in zvezde. Zate je zemlja okrašena s cvetlicami, gozdovi in sadeži; zate je ustvarjena ta čudovita množica živih bitij v zraku, na zemlji in v bistri vodi ...«

O njegovem rodu nimamo zanesljivih podatkov. Po vsej verjetnosti se je rodil okoli leta 380 v mestu Forum Cornelia, današnji Imoli na jugu Italije. Tamkajšnji škof ga je krstil, poskrbel za njegovo vzgojo, ga posvetil v diakona in ga vzel s seboj v Rim. Papež Celestin I. je bil ves prevzet po pogovoru s tem mladim diakonom, ki je natančno poznal Sveto pismo in cerkvene očete, zlasti sv. Janeza Krizostoma, in se je trudil čim bolj krepostno živeti. Posvetil ga je v mašnika in kmalu nato za škofa v Raveni, ki je bila tiste čase prestolnica zahodnega rimskega cesarstva. Peter je bil po svoji zunanjosti lepe, privlačne postave. V prestolnici, kjer je mrgolelo duhovitih postopačev in domišljavih cesarskih uradnikov, se je sprva težko znašel. Ravenčani so nad svojim 'mlečnozobim' škofom vihali nosove, toda prav kmalu so spoznali, da mladi škof zasluži vse spoštovanje. S svojimi ognjevitimi pridigami, še bolj pa s svojim zgledom in s prisrčnimi stiki z ljudmi je pridobil mnoge, da so zaprosili za pouk v veri in prejem svetega krsta. Za praznike je pridigal trikrat na dan. Ko se mu je nekoč primerilo, da se mu je zaradi prevelikih naporov na prižnici zataknilo, ker so mu nenadoma odpovedale glasilke, so ljudje v cerkvi na glas zajokali. Sele po osmih mesecih so lahko spet slišali ljubljeni glas, ki ga v Raveni nihče ni mogel nadomestiti.

Škofijo je vodil skoraj dvajset let. Napor škofovske službe ga je zelo izčrpal, zato se je iz hrupa in sijaja prestolnega mesta Ravena umaknil v mir in zbranost svojega rojstnega kraja. Leta 450 je umrl. Vsa Ravena je žalovala za njim. Zapustil je zbirko okoli 200 pridig, ki jo je uredil in izdal njegov naslednik, ravenski škof Feliks. Svetega Petra Krizologa je papež Benedikt XIII. leta 1729 razglasil za cerkvenega učitelja.

God: 21. julij

Papežu Janezu XXIII. je bil zelo pri srcu sveti LOVRENC iz Brindisija, odličen kapucinski pridigar, katerega je razglasil za cerkvenega učitelja. Rodil se je leta 1559 v mestu Brindisi na jugu Italije. S šestnajstimi leti je stopil v kapucinski red, v katerem je zaslovel kot izreden govornik.

Pridigal je lahko v številnih jezikih, tudi slovanskih. Kot vrhovni predstojnik kapucinskega reda je poskrbel, da so prišli kapucini tudi v naše kraje, najprej v Gorico, zatem v Ljubljano, kasneje še v mnoge druge kraje, tudi v Sveti Križ na Vipavskem in v Škofjo Loko, kjer imajo očetje kapucini svoji hiši še danes. V sedemnajstem stoletju noben red ni imel pri nas toliko naselbin kot kapucinski. Lovrenc iz Brindisija je umrl 22. julija 1619 v Lizboni. Za svetnika je bil razglašen leta 1881, leta 1959 pa za cerkvenega učitelja.