Ime Bogdan je med moškimi imeni v Sloveniji na 99. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 2365 (1994: 2597; 1971: 2200) oseb. Možne različice so: Bogo (2011: 42), Dan (124), Dane (154), Dani (157). Ženske oblike: Bogdana (2011: 318, 339. mesto; 1994: 354; 1971: 307), Bogdanka (2011: 30), Dana (132), Dani (6), Danica (6024).

God:
• 19 junij
• 14. julij
• 8. november

Bogdan je slovansko ime, zloženo iz besede bog in glagolske oblike dan glagola dati. Po izvoru je to krščansko in teoforično ime. Prvotno ga je dobil otrok, ki so si ga starši dolgo želeli, pa jim ga je končno »Bog dal«. Imenu Bogdan po sestavi in pomenu ustreza latinsko ime Deodatus, grško Theodótos, to pa je iz hebrejskega Jehonatán 'Bog je dal' (v vulgati Ionathan, Ionathas). Imenu Bogdan je sorodno ime Božidar, skrajšano Božo in mu ustreza latinsko Theodorus, grško Theódoros 'božji dar'. Imenu Bogdan so pomensko sorodna slovanska imena Bogoljub, Bogomil, Bogomir, Bogoslav, ki imajo tudi ženske oblike Bogoljuba, Bogomila itd.

Ime Bogdan je znano pri južnih Slovanih (pri nas v novejšem času iz hrvaščine ali srbščine), poljsko in rusko Bogdan, češko, slovaško, ukrajinsko Bohdan. V ruskem jeziku je Bogdan tudi ime božanstva, ki je v času krščanstva zamenjalo Dažd'boga. Izraz bogdan v ruskem jeziku pomeni 'otrok pred krstom' tudi 'nezakonski otrok; zavržen, podtaknjen otrok, najdenček'.

Ime Bogdan se v koledarju glede na pomen pridružuje imenu Deodat. Dne 19. junija je v koledarju Deodat, francoski misijonski škof (u. 660), 8. novembra pa Deodat, papež (u. 115).

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Lucija na 86. mestu. Tako je bilo leta 2007 z imenom Lucija poimenovanih 3165 (1971: 1640; 1994: 2307) oseb. Manj pogoste so bile njene različice: Lucia (50; 1994: 24), Luca (121; 529.; 1994: 126), Luciana (26), Lucijana (50), Lučana (31), Lučka (411; 291.; 1994: 320; 1971; 223). Moške oblike: Lucij (manj kot 5), Lucian (17), Luciano (37), Lucijan (286), Lucijano (5), Lucio (7), Lucjan (40), Lučano (20), Lučko (5), Lučo (5).

God:
• 12. maj
• 25. junij
• 20. september
• 13. december

ali na god sv. Lucijana:

• 7. januar
• 8. januar
• 26. oktober

Ime Lucija izhaja iz latinskega imena Lucia, ki je ženska oblika imena Lucius. To ime razlagajo iz latinskega lux, v rodilniku lucis v pomenu 'svetloba, svetlost, sijaj; dan; življenje; oko; razjasnjenje'. Zloženka z istim korenom je lucifer 'svetlonosen; na svetlo noseč', dalje Lucifer 'latinsko ime zvezde Danice ali Venere', tudi 'voditelj upornih angelov, vržen iz nebes', preneseno 'peklenski poglavar; peklenšček, vrag, hudič, zlodej'.

Med več svetnicami je najbolj znana decembrska sveta Lucija, devica iz Sirakuz na Siciliji ter mučenka v času rimskega cesarja Dioklecijana. Sveta Lucija velja za zavetnico vida. Po legendi naj bi se njen snubec zljubil v njene lepe oči, ona pa si jih je staknila in mu jih poslala. Angel ji je prinesel druge. Pesnik Dante jo je alegorično imenoval Grazia illuminante, v italijanski likovni umetnosti pa se sv. Lucija že zgodaj upodablja s pladnjem in očmi na njem. Podobna legenda o očeh je znana tudi za sv. Otilijo, alzaško redovnico iz 15. stoletja, ki je v koledarju tako kot Lucija 13. decembra.

God sv. Lucije ali Lucijino je podobno kot Miklavževo povezano z mnogimi šegami in verovanji. Po starem – julijanskem koledarju je bil 13. december najkrajši dan v letu. Sv. Lucija je simbolično prinašala luč, svetlobo v dolge noči in se uprla nekdanjemu ženskemu demonu mraka in teme Sredozimki.

Eleonora je med ženskimi imeni v Sloveniji na 590. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 106 (1971: 135; 1994: 121) oseb. Različice imena Eleonora so: Ela (2012: 1044, 184. mesto), Elena (601), Eli (79), Elica (114), Elka (38). Leonora (84), Lora (96), Lori (64), Nela (168), Neli (677), Nelka (22), Nora (5).

God:
• 25. junij

Ime Eleonora naj bi po mnenju nekaterih izhajalo iz arabsko-grškega imena Ellinor v pomenu 'Bog je moja svetloba'. Prišlo naj bi iz Španije prek Provanse v Francijo in Anglijo, k nam pa verjetno z nemškim posredovanjem. Drugi povezujejo to ime v obliki Alienor z latinskim alia 'druga' in imenom Aenor, kot je bilo ime materi najstarejše izpričane Eleonore, kraljice (gl. spodaj). Eleonora je pri Angležih Eleanor, Elinor, skrajšano Ellen, Nelly; pri Nemcih Eleonora, Eleonore s skrajšanimi in ljubkovalnimi oblikami Leonore, Lenore, Lora, Lore, Lorchen, Lorle, Nora, Noor, Nortje, Ella, Elli, Nel; pri Francozih Éléonore, staroprovansalsko Elienor; pri Italijanih Leonora; pri Švedih skrajšano Nora.

V koledarju je 25. junija sv. Eleonora, hči Rajmunda IV. iz Provanse, do leta 1236 soproga kralja Henrika III. Angleškega, mati Edvarda I. in velika ljubiteljica književnosti. Umrla je leta 1291. Znani literarni Eleonori sta naslovna junakinja Prešernove pesnitve Lenora in Nora, naslovna junakinja Ibsenove drame.

Jernej je med moškimi imeni v Sloveniji na 45. mestu. Konec leta 2007 je bilo s tem imenom poimenovanih 5670 (1971: 2065; 1994: 4950) oseb. V zadnjih dveh desetletjih je zelo v modi tudi skrajšana oblika Nejc, ki je po pogostnosti že prehitela izhodiščno obliko (2007: 5710, 43. mesto). Zelo redke ali unikatne so bile različice Bartol (5), Bartolo (manj kot 5), Bartolomeus (manj kot 5). Ženska oblika imena Jernej je Jerneja (1347 oseb, 159. mesto) s skrajšanimi oblikami Neca (19), Neja (1163, 173. mesto), Nejka (62).

God:
• 24. junij
• 24. avgust

Jernej je svetopisemsko ime. Izhaja prek latinskega Bartolomaeus in grškega Bartholomáios iz aramejskega Bar Talmaj v pomenu 'sin Talmaja'. Prava slovenska oblika iz latinskega Bartolomaeus je Bartolomej, skrajšano Bartol. Slovensko Jernej naj bi pravzaprav nastalo iz zveze *sanctus Bartolomaeus, in to skrajšano prek oblik *šèm-bertèlèméj, šèm-ernej = Jernej. Morda bi bila glasovno manj komplicirana pretvorba iz imena Irenej. Oblika Bartolomej se pojavlja večinoma v starejših virih, danes pa je razen omenjene oblike Bartol prepoznavno še v priimkih. Iz imena Jernej in njegovih oblik so nastali priimki Arne, Arnečič, Arnejc, Arnejčič, Arnejšek, Jerne, Jernečič, Jernej, Jernejc, Jernejčič, Jernejec, Jernejšek ter Bartel, Bartelj, Bartol, Bartolj, Brtoncelj, Paternež, Patrnoš.

Svetopisemski Jernej je bil eden izmed 12 Jezusovih apostolov. Umrl je mučeniške smrti, verjetno v Armeniji. Slekli so mu kožo pri živem telesu in mu odsekali glavo. V Sloveniji je 29 cerkva sv. Jerneja. Po njih se imenujejo naselja Sv. Jernej in Šentjernej.

Jernej je v koledarju 24. avgusta. Po njegovem mestu v koledarju je avgust poimenovan tudi z izrazom šentjernejski mesec, jernejščica je narečno 'ime neke hruške', v enakem pomenu tudi bartolščica po imenu Bartolomej. Kot znan kmečki svetnik se Jernej pojavlja tudi v pregovorih in v ljudski pesmi.

Znana slovenska Jerneja sta Jernej Kopitar, slovenski jezikoslovec in Cankarjev Hlapec Jernej, Bartolomeja v priimku pa ima slovenski pisatelj Vladimir Bartol.

priloga

Sv. Ciril in Metod - njuna svetišča pri nas

na obisku

Slovenska planinska pot - 60 let

gost meseca

misijonar Janez Mujdrica

Preberite več: Julij 2013

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Elizabeta na 64. mestu. Konec leta 2008 je bilo s tem imenom poimenovanih 4300 (1971: 7977; 1994: 5859) oseb. Kot kažejo primerjalni podatki, zanimanje za ime Elizabeta zelo upada. Ime Elizabeta ima zaradi svoje dolžine številne skrajšane oblike in tvorjenke: Ela (620, 238. mesto), Eli (58), Elica (115), Eliza (41), Elka (37), Elza (170), Izabela (170), Lili (188), Liza (305), Lizika (30), Beti (214), Betka (211), Špela (1971: 221; 1994: 4451; 2008: 6401; 37. mesto), Špelca (112).

God:
• 4. januar
• 18. junij
• 4. julij
• 5. november
• 17. november

Ime Elizabeta izhaja iz latinskega imena Elisabeth, to pa tako kot grško Elisábet iz hebrejskega Elišeba. Prvotni pomen tega je bil 'moj Bog je polnost, moj Bog je prisega'. Sestavina Eli- pomeni 'bog', šeba pa 'sveto število sedem, na katero so prisegali'. Med omenjenimi oblikami imena Elizabeta je v zadnjih desetletjih najbolj popularna in tudi najbolj pogosta Špela. Nastala je prek starejših oblik Elsbet, Elšpet, Speta, Ošpeta, Lešpeta in je glasovno tako spremenjena, da jo je možno imeti že za samostojno ime.

Po novi zavezi je bila Elizabeta žena duhovnika Zaharije in mati Janeza Krstnika, Jezusovega predhodnika (v koledarju 5. novembra). Med mnogomi svetnicami z imenom Elizabeta sta znani tudi dve kraljevskega rodu: Elizabeta Ogrska (Turingijska) (u. 1231, god 17. novembra) in Elizabeta (Izabela) Portugalska (u. 1336, god 4. julija). V Sloveniji je pet cerkva sv. Elizabete.

Terezija je med najpogostejšimi ženskimi imeni na 31. mestu. Tako se je leta 2014 imenovalo 7269 oseb (1971: 19787; 1994: 12471; 2006: 9143, 15. mesto). Primerjava z leti 1971 in 1994 kaže, da zanimanje za to ime že nekaj desetletij zelo upada. Manj pogoste ali zelo redke so bile različice: Teresa (8), Teresia (manj kot 5), Terez (manj kot 5), Tereza (2006: 148; 2014: 167), Terezika (53), Terezia (manj kot 5), Terezina (manj kot 5), Terezinka (6), Terezja (manj kot 5), Terezka (manj kot 5), Tesa (2006: 21; 2014: 40), Tessa (11), Treza (12), Trezika (manj kot 5), Reza (15), Rezika (41), Rezka (39), Zina (19), Zinka (2006: 385; 2014: 366).

God:
• 3. marec
• 17. junij
• 6. julij
• 13. julij
• 9. avgust
• 26. avgust
• 1. september
• 5. september
• 16. september
• 20. september
• 26. september
• 1. oktober
• 15. oktober
• 7. november

Ime Terezija izhaja iz latinskega in grškega imena Theresia. Nekateri ga povezujejo z grško besedo thē´ra 'lov, marljivo prizadevanje, teženje za čim; plen, divjačina'. Drugi mislijo, da je nastalo po imenu otoka v Sporadih Thēra, nekateri pa, da je iz grške besede therésis 'obramba, zaščita'.

V koledarju so Terezija Velika ali Terezija Avilska, Jezusova, španska redovnica, cerkvena učiteljica (15. oktobra), Terezija Deteta Jezusa (Mala Cvetka), francoska redovnica (1. oktobra). Poleg obeh najbolj znanih so v koledarju še:
● Terezija Benedikta od Križa (Edita Stein), sv., † 1942, karmeličanka, mučenka, sozavetnica Evrope (9. avgust)
● Terezija Couderc, sv., † 1885, redovnica (26. september)
● Terezija Evstohium Verzeri, sv., † 1852, ustanoviteljica sester presv. Srca Jezusovega (3. marec)
● Terezija Jezusova iz Los Andesa, sv., † 192.0, karmeličanka iz Santiaga v Čilu (12. april, god 13. julij)
● Terezija Kim, sv., † 1840, korejska mučenka (9. januar, god 20. september) - glej Agata Yi in Terezija Kim
● Terezija Margareta Redi, sv., † 1770, bosonoga karmeličanka iz Firenc (7. marec, god 1. september)
● Terezija od Jezusa Jornet Ibars, sv., † 1897, redovna ustanoviteljica iz Valencije v Španiji (26. avgust)

blažene:
● Terezija, bl., † 1250, cistercijanka, hči portugalskega kralja (17. junij)
● Terezija, bl., † 1936, španska karmeličanka, mučenka (24. julij) - glej Marija Pilar, Terezija in Marija Angeles
● Terezija Angeles, bl., † 1936, španska karmeličanka, mučenka (24. julij)
● Terezija Bracco, bl., † 1944, mučenka sv. čistosti iz Vercellija v Italiji (28. avgust)
● Terezija Bojaxhiu, (Mati Terezija), bl. † I997, redovnica (5. september)
● Terezija Grillo, bl., † 1944, ustanoviteljica Malih sester božje previdnosti iz Alessandrije v severni Italiji (25. januar, god 26. januar)
● Terezija Marija od Križa (Manetti), bl., † 1910, karmeličanka (23. april)
● Terezija od sv. Avguština in sosestre, bl., † 1794, device, karmeličanke, mučenke (17. julij)

Pri nas zelo znana Terezija je bila vladarica habsburških dežel Marija Terezija, mati cesarja Jožefa II. Po njeni za tisti čas napredni politiki sta izraza terezijanska doba in terezijanske reforme.

Vid je med med pogostejšimi moškimi imeni v Sloveniji. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2006 s tem imenom poimenovanih 1912 (1971: 575; 1994: 988) moških oseb, kar ga je uvrščalo na 111. mesto. Statistični podatki kažejo, da se je po skoraj popolnem upadu zanimanje za ime Vid začelo močno povečevati po letu 1980 in je doseglo največjo stopnjo v obdobju 2001–2006 (tj. 631 oseb). S tem se je ime Vid vključilo med imena, za katera je zaradi njihove kratkosti v zadnjem desetletju največje zanimanje. Precej bolj redke so različice imena Vid: Gvido (192), Guido (31), Vidak (7), Vidan (6), Vide (11), Vidko (33), Vido (80), Vidoje (17), Vidomir (9), Vidosav (16), Vidoslav (9), Vit (15).

God:
• 15. junij

Ženska oblika imena Vid je Vida. Tako se je leta 2006 imenovalo 5961 (1971: 7170; 1994: 6706) žensk, kar je pomenilo 44. mesto med ženskimi imeni. Zanimanje za to ime je bilo največje do leta 1970, potem pa je začelo upadati in je danes že zelo zmanjšano. Ostale oblike tega imena so bolj redke: Vidanka (7), Vidica (17), Vidka (13), Vodojka (42), Vidosava (85), Vidoslava (manj kot 5).

Ime Vid izhaja iz latinskega imena Vitus. To se povezuje z latinskim vita 'življenje', tudi z latinskim vitulus 'mladič' ali avitus 'ded' ali z domnevnim *vitus 'rad, voljan' (prim. znani antonim invitus 'proti volji, nerad'. Podoben nekdanji pomen ima ime Vital, latinsko Vitalis, ki ga razlagajo iz latinskega vitalis 'življenjski'. Nekatere slovanske in germanske različice imena Vitus se lahko razlagajo tudi iz slovanskega vit v pomenu 'vladar, mogočen, vladajoč', npr. Vitomir, Ljudevit, ali iz germanskega wid 'gozd', npr. Wito, Wido, romanizirano Guido.

Vid je ime krščanskega svetnika, mučenca v času rimskega cesarja Dioklecijana (v koledarju 15. junija). Sv. Vid je v Sloveniji med najbolj znanimi svetniki. Leta 1985 je bilo pri nas 43 cerkva sv. Vida. Po njih so poimenovani številni kraji Sv. Vid, Šentvid, a tudi Vidovica in Šentviška Gora. Sv. Vid velja za enega od 14 pomočnikov v sili, npr. za zdravje oči, zoper Vodov ples in božjast, kačji pik idr. Je tudi v številnih vremenskih pregovorih, npr.: Če trs pred sv. Vidom ocvete, dobrega vina nadejati se smete. O sv. Vidi se skozi noč vidi. Sv. Vid – češenj sit. Urbanovo sonce in Vidov dež prav dobrega vina upati smeš.