
Ime Stojan je med moškimi imeni v Sloveniji na 133. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 1528 (1971: 1432; 1994: 1630) oseb moškega spola. Podrobnejši statistični podatki o vseh zdaj živih Stojanih kažejo, da je največ tako poimenovanih oseb iz dveh obdobij 1951–1960 (579) in 1961–1970 (397), zelo malo pa iz treh obdobij od 1981 do 2011 (tj. skupaj 97!), kar dokazuje, da je zanimanje za to ime v zadnjih desetletjih zelo upadlo. Različice imena Stojan so: Stojadin (2012: 23), Stojče (6), Stojko (27), Stole (9). Ženska oblika imena Stojan je Stojana (2012: 54) z različicama Stojanka (190) in Stojka (25).

God:
- 26. junij (sv. Vigilij)
Ime Stojan je po izvoru slovansko. Imeli so ga že alpski Slovani. Nastalo je lahko iz zloženih slovanskih imen s sestavino stoj, npr. Stojislav, Stojidrag, Stojigoj, Stojimir, in je tvorjeno s priponskim obrazilom ‑an. Sestavina stoj se pojmuje kot velelna oblika glagola stati, stojim, starocerkvenoslovansko stojati, staropoljsko stojać, hrvaško ali srbsko stajati, stojim. Sestavina stoj je lahko tudi drugi člen zloženih imen, npr. češko Doběstoj, Dobrostoj, Ostoj, Postoj, Soběstoj, Ustoj. Avstrijski imenoslovec Otto Kronsteiner v delu Die alpenslawischen Personennamen navaja imena Stojan, Stojana, Stojidrag, Stojigoj, Stojin, Stojina, Stojimir, Stojižit, Stojče. Sestavino stoj- v teh imenih tudi razlaga kot velelnik glagola stojati v pomenu 'stoj, ostani'. Ime Stojan pa razlaga iz preteklega trpnega deležnika stojan glagola stojati z domnevnim pomenom 'stanoviten, stalen'. Po tej razlagi bi imenu Stojan pomensko ustrezalo ime Konstantin. Po pomenu 'čuječ, buden' pa se ime Stojan v koledarju uvršča k imenu Vigilij. Vigilij je bil škof v Tridentu v 4. stoletju (god 26. junija).
Slovenija kljub svoji majhnosti po površini v marsičem predstavlja neprecenljivo dediščino, ki so jo ustvarjali naši predniki. Med pomembno stavbno dediščino sodijo slovenski kozolci. Kozolcev v tako različnih oblikah in tako velikem številu, kot jih poznamo pri nas, ne najdete nikjer na svetu, zato so naši kozolci posebnost tudi v svetovnem merilu.
V občini Šentrupert, ki je ena izmed najbolj inovativnih, okoljsko ozaveščenih občin v Sloveniji, so tako rekoč zadnji trenutek prepoznali vrednost kozolcev in jih postavili na ogled v prvem tovrstnem muzeju. Muzej je bil uradno odprt v začetku letošnjega junija.
V muzeju je zastopanih vseh šest tipov kozolcev, trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Kozolci so bili preneseni s terena ter obnovljeni v skladu s konservatorskimi načeli.
Dežela kozolcev Šentrupert, d.o.o, Šentrupert 33, 8232 Šentrupert,
tel.: 08 20 52 855 in GSM 041 890 909,
spletna stran www.dezelakozolcev.si
Delovni čas muzeja: 1. april – 31. oktober: od 10.00–18.00 ter 1. november – 31. marec: od 9.00–17.00. Ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
Za skupine je po dogovoru možen ogled tudi izven urnika. Za vso drugo ponudbo se je treba predhodno dogovoriti.
Je vreme res tako zelo pomembno za naše počutje? Zdi se, da je naše počutje vse bolj odvisno od vremena. Saj res – kadarkoli se odpravljam v hribe, temeljito preverjam vse vremenske napovedi in če so napovedi slabe, izlet raje preložim!
Nekje sem prebral, da tretjina Evropejcev trpi zaradi različnih zdravstvenih tegob, ki jih prinašajo vremenske spremembe, oz. 'slabo vreme'. Dežurni zdravniki vedo povedati, da se ob poslabšanju vremena poveča obisk v ambulantah. Policisti povedo, da je ob poslabšanju vremena več cestnoprometnih prekrškov in nesreč – pa ne samo zaradi spolzkega vozišča! Biovremenske napovedi, s katerimi nas opozarjajo na to, kakšne vplive bo imelo vreme na naše počutje pa so postale že skoraj obvezen sestavni del vsake vremenske napovedi.
Slovenska transverzala, kot ji v pogovornem jeziku pravimo planinci, je zelo dober pripomoček za načrtovanje izletov v slovenske hribe in gore. Če pogledamo Slovensko planinsko pot (SPP), kot se uradno imenuje, je mene osebno presenetil podatek, da predstavlja najstarejšo tovrstno vezno pot na svetu. Glede na to bi človek pričakoval, da je vzpostavljena že zelo dolgo, pa temu ni tako. Je pravzaprav dokaj mlada pogruntavščina, saj jo je prvi predlagal profesor Ivan Šumljak (1899–1984), Mariborčan, ki je bil med drugim 20 let načelnik markacijskega odseka PD Maribor-Matica.
Slovenska planinska pot je bila odprta 1. avgusta 1953 in je imela 80 točk, kasneje se je nekajkrat spreminjala in dopolnjevala. Po letu 1993 se je število kontrolnih točk zmanjšalo na 69, po letu 2011 se je dodalo 2 kontrolni točki. Od leta 2011 je na SPP 75 kontrolnih točk.
Dolžina poti:
križan bil, umrl in bil v grob položen;
Tako vztrajno je zvonilo in me dramilo iz spanja. Pogledal sem na uro. Nekaj čez deseto zvečer – zame sredi noči. Zlezel sem iz postelje in odtaval k telefonu. Potem me je nekdo tam od nekod spraševal (tako sem vsaj razbral), če sem zaspan. »Seveda sem zaspan,« sem odvrnil.
Zambijci so ponosni, da so kristjani. Cerkve so polne. Veliko je mladih in duhovnih poklicev.
Janez Mujdrica
Poleti pride na zasluženi dopust več slovenskih misijonarjev in takrat jih lahko povabimo na pogovor, kjer lahko spregovorijo o svojem delu, tamkajšnjih ljudeh in razmerah, v katerih opravljajo svojo misijonsko poslanstvo. Tokrat smo povabili v goste jezuita Janeza Mujdrico, ki deluje kot misijonar v Zambiji.
Janez Mujdrica je bil rojen leta 1949 v Bratoncih, župnija Beltinci, v Prekmurju. K jezuitom je vstopil leta 1966, leta 1979 pa je bil posvečen v duhovnika. Za misijonski poklic je se odločil zelo zgodaj: leta 1973 se je odšel na Irsko učit angleščine, leto pozneje pa je šel v Zambijo. Po študiju in mašniškem posvečenju je začel delovati kot misijonar in je opravljal različne službe, največ kot profesor verske vzgoje. To delo opravlja še danes na katoliški univerzi. V angleščini je tudi napisal dve knjigi o verski vzgoji.


Alojz je med našimi najpogostejšimi moškimi imeni na 25. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS se je konec leta 2008 tako imenovalo 9100 (1971: 29110; 1994: 13210) oseb. Podatki kažejo, da je zanimanje za to ime v zadnjih desetletjih precej upada. Nekoliko drugače je z daljšo različico Alojzij (1971: 1434; 1994: 6523; 2008: 4224), saj se je njegova pogostnost najprej povečala, po letu 1994 pa precej upada. Manj pogosta je različica Lojze (1971: 669; 2008: 204), zelo redke pa večinoma klicne oblike Lojz, Lojzek, Lojzi. Ženska oblika imena Alojz je Alojzija (1971: 12750; 1994: 8311; 2008: 5561), za katero zanimanje zelo upada, z različicama Lojzka (1971: 481; 2008: 74) in Lojzika (5).

God:
- 21. junij
Ime Alojz z različico Alojzij izhaja iz latinskega imena Aloisius. Ime Aloisius oziroma obliki Alois, Aloys razlagajo nekateri kot latinizirano obliko germanskega zloženega imena Alwis. To je tvorjeno iz starovisokonemških besed al 'vse' in wīsi 'pameten, razumen'. Drugi ugotavljajo za ime Alojz enak izvor kot za ime Ludvik. To je kot nemško Ludwig zloženo iz starovisokonemških besed hlūt 'slaven' in wīg 'boj'. Imenu Ludwig vzporedne oblike Klodwig, Hlodwig, Clodwig so se na francoskem dvoru skrajšale v Lowis, Lois. Mnogi Lowisi ali Loisi naj bi v bojih z Mavri dobili pred svoje ime arabski člen al 'ta'. Po tej razlagi bi torej Alowis, Alois pomenila 'ta Ludvik' in se latinizirala v Aloisius. Italijanska in španska oblika tega imena je Eligio.
Ime Alojz je postalo znano po svetem Alojziju Gonzagi. Bil je sin mantovanskega vojvode Ferdinanda Gonzage in je umrl 21. junija 1591, star 23 let. Velja za zaščitnika mladine, zlasti šolske, in je poimenovan kot "angelski mladenič". Po njem je bilo sredi 19. stoletja poimenovan vzgojni zavod, dijaško semenišče Alojzijevišče, ki ga je leta 1846 ustanovil škof Anton Alojzij Wolf na Poljanski cesti v Ljubljani. Gojenci tega zavoda so se imenovali alojzijeviščniki ali alojzniki. Po sv. Alojziju je poimenovana tudi alojzijevka 'roža, ki cvete okrog goda sv. Alojzija' (21. junija).

Med moškimi imeni je ime Silvester na 129. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS se je leta 2012 tako imenovalo 1615 slovenskih državljanov. Največ, tj. skoraj polovica, oseb s tem imenom se je rodilo do leta 1960, po tem času pa zanimanje zanj vse bolj upadalo. Pogostejša je bila skrajšana oblika Silvo (1956, 115. mesto). Manj pogosta so bila izvorno sorodna imena Silvan (211, 442.), Silverij (14), Silvij (47), Silvijo (11), Silvin (28), Silvio (37). Ženske oblike navedenih moških imen so Silvestra (793, 218. mesto), Silva (5237, 54.), Silvana (598, 252.), Silverija (20), Silvia (95), Silvija (648, 227.), Silvina (5).

God:
- 2. januar
- 22. september
- 20. november
- 26. november
- 31. december
Ime Silvester izhaja iz latinskega imena Silvestris, ki ga razlagajo iz pridevnika silvestris 'gozdni, živeč v gozdu', tj. 'gozdni prebivalec, hostnik'. Po nekdanjem pomenu je imenu Silvester zelo blizu ime Silvan z žensko obliko Silvana. Povezuje se z rimskim bogom gozdov, polj in čred Silvanom. Latinsko silvestris in Silvanus sta izpeljanki iz latinskega silva 'gozd'. Iz tega je izpeljan tudi pridevnik silvius 'gozdni', iz tega pa je nastalo ime Silvius, slovensko Silvij, italijansko Silvio, z ženskima oblikama Silvija in Silvia.
Iz imena Silvester in njegovih skrajšanih oblik so nastali priimki Silvester, Bešter in Vester.
Med Silvestri v koledarju je najbolj znan decembrski Silvester I., papež, ki je umrl 31. decembra leta 335. Bil je 32. naslednik apostola Petra in bil prvi papež Cerkve, ko ji je cesar Konstantin leta 313 dal svobodo z milanskim odlokom. Silvestra upodabljajo s papeškim križem in tiaro, z angeli in s knjigo. Je zavetnik domačih živali in priprošnjik za dobro letino krme.
Po njem se zadnji dan v letu imenuje silvestrovo ali silvester kot praznik, ko na silvestrski večer ali na silvestrsko noč prirejamo silvestrovanja ali silvestrujemo in silvestrske volje pričakamo novo leto.
V koledarju pa so še:
Silvester, sv., 12. st., bazilijanski opat na Siciliji (2. januar)
Silvester, sv., prva st., priprošnjik iz Francije (22. sept.) Silvan in Silvester
Silvester, sv., † ok. 530, škof v Châlon sur Saône v Franciji (20. november)
Silvester Gozzolini, sv., † 1267, ustanovitelj Družbe Silvestrincev (26. november)
in blaženi
Silvester, bl., † 1348, kamaldulenski menih v Firencah (9.junij)
Podkategorije
Danes godujejo
![]() |
PETER, Pejo, Perica, Periša, Perko, Pero, Petar, Petja, Petko, Pier, Pierino, Pjer; PETRA, Perica, Perina, Perka |
![]() |
FRIDERIK, Frederik, Fredi, Fridolin; FRIDERIKA, Frederika, Frida, Fridolina |
![]() |
DOROTEJ, Božidar, Boško, Božo, Darko, Dore, Fedja, Fedor, Feodor, Fjodor, Teo, Teodor, Todor |
Kiaran, Chiaran, Ciaran, Keran, Kjaran, Kjeran; Kjara, Kiara, Kijara |
Severijan, Rijan, Rian, Severij, Sever, Severin, Severino; Severijana, Rijana, Riana, Severa, Severina |