Med moškimi imeni je ime Silvester na 129. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS se je leta 2012 tako imenovalo 1615 slovenskih državljanov. Največ, tj. skoraj polovica, oseb s tem imenom se je rodilo do leta 1960, po tem času pa zanimanje zanj vse bolj upadalo. Pogostejša je bila skrajšana oblika Silvo (1956, 115. mesto). Manj pogosta so bila izvorno sorodna imena Silvan (211, 442.), Silverij (14), Silvij (47), Silvijo (11), Silvin (28), Silvio (37). Ženske oblike navedenih moških imen so Silvestra (793, 218. mesto), Silva (5237, 54.), Silvana (598, 252.), Silverija (20), Silvia (95), Silvija (648, 227.), Silvina (5).

God:
• 2. januar
• 22. september
• 20. november
• 26. november
• 31. december

Ime Silvester izhaja iz latinskega imena Silvestris, ki ga razlagajo iz pridevnika silvestris 'gozdni, živeč v gozdu', tj. 'gozdni prebivalec, hostnik'. Po nekdanjem pomenu je imenu Silvester zelo blizu ime Silvan z žensko obliko Silvana. Povezuje se z rimskim bogom gozdov, polj in čred Silvanom. Latinsko silvestris in Silvanus sta izpeljanki iz latinskega silva 'gozd'. Iz tega je izpeljan tudi pridevnik silvius 'gozdni', iz tega pa je nastalo ime Silvius, slovensko Silvij, italijansko Silvio, z ženskima oblikama Silvija in Silvia.

Iz imena Silvester in njegovih skrajšanih oblik so nastali priimki Silvester, Bešter in Vester.

Med Silvestri v koledarju je najbolj znan decembrski Silvester I., papež, ki je umrl 31. decembra leta 335. Bil je 32. naslednik apostola Petra in bil prvi papež Cerkve, ko ji je cesar Konstantin leta 313 dal svobodo z milanskim odlokom. Silvestra upodabljajo s papeškim križem in tiaro, z angeli in s knjigo. Je zavetnik domačih živali in priprošnjik za dobro letino krme.

Po njem se zadnji dan v letu imenuje silvestrovo ali silvester kot praznik, ko na silvestrski večer ali na silvestrsko noč prirejamo silvestrovanja ali silvestrujemo in silvestrske volje pričakamo novo leto.

V koledarju pa so še:
Silvester, sv., 12. st., bazilijanski opat na Siciliji (2. januar)
Silvester, sv., prva st., priprošnjik iz Francije (22. sept.) Silvan in Silvester
Silvester, sv., † ok. 530, škof v Châlon sur Saône v Franciji (20. november)
Silvester Gozzolini, sv., † 1267, ustanovitelj Družbe Silvestrincev (26. november)
in blaženi
Silvester, bl., † 1348, kamaldulenski menih v Firencah (9.junij)

Ime Nastja je med ženskimi imeni na 155. mestu. Konec leta 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 1494 oseb. Glede na statistične podatke se je zanimanje za ime Nastja povečalo zlasti po letu 1990, saj je več kot polovica tako poimenovanih oseb iz tega obdobja. Manj pogoste so bile izhodiščna oblika Anastazija (282) in različice Asja (232), Asta (27), Nasta (35), Nastasija (24), Nastasja (36), Nastija (23). Moška oblika je Nastja (35).

God:
• 25. december
• nekdaj tudi 28. oktober

Ime Nastja je skrajšana oblika iz imena Anastazija. Različica Asta je lahko tudi skrajšana oblika iz imen Astrid in Avgusta. Priponsko obrazilo ‑ja v imenu Nastja je ruskega izvora in je pogosto tudi v moških skrajšanih imenih. V zadnjih dveh desetletjih je postalo pri nas zelo popularno, kar dokazuje tudi velik porast frekvenc imen, ki so tvorjena z njim, kot npr. Anja, Katja, Vanja.

Ime Anastazija je ženska oblika imena Anastazij. To izhaja prek latinskega Anastasius iz grškega imena Anastásios, ki ga razlagajo z grško besedo anástasis v pomenu 'vstajenje od mrtvih', pravzaprav 'rojen na veliko noč'. Anastazij je ime več svetnikov:

• Anastazij, sv., † 628, perzijski mučenec (22. januar)
• Anastazij, sv., † 609, mučenec v Antiohiji (20. april)
• Anastazij, sv., † ok. 700, arhimandrit na gori Sinaj (20.april)
• Anastazij, sv., 7. st., škof v Brixnu na Južnem Tirolskem (20. maj)
• Anastazij, sv., † ok. 680, škof v Paviji v Italiji (30. maj)
• Anastazij, sv., 3. st., mučenec v Saloni (Split) (26. avgust)
• Anastazij, sv., † ok. 1086, menih v Clunyju v Franciji (16. oktober)
• Anastazij, sv., † 402, papež (19. december)
• Anastazij, Feliks in Digna, sv., † 853, mučenci v Kordobi v Španiji (14. junij)

Nekdaj je bila v našem koledarju 28. oktobra Anastazija Velika, grška mučenka (u. v 1. stol.), po preureditvi pa je samo še Anastazija Sirmijska, mučenka v času cesarja Dioklecijana (u. 304). Anastaziji Sirmijski (25. decembra) je v Rimu posvečena cerkev sv. Anastazije, v Sloveniji pa podružnična cerkev fare sv. Lovrenca v Brestovici pri Komnu. Velja za zavetnico cenzure tiska ter proti glavobolu in boleznim prsi. Upodabljajo jo tudi s škarjami (cenzura!).

Ime Bogdan je med moškimi imeni v Sloveniji na 99. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 2365 (1994: 2597; 1971: 2200) oseb. Možne različice so: Bogo (2011: 42), Dan (124), Dane (154), Dani (157). Ženske oblike: Bogdana (2011: 318, 339. mesto; 1994: 354; 1971: 307), Bogdanka (2011: 30), Dana (132), Dani (6), Danica (6024).

God:
• 19 junij
• 14. julij
• 8. november

Bogdan je slovansko ime, zloženo iz besede bog in glagolske oblike dan glagola dati. Po izvoru je to krščansko in teoforično ime. Prvotno ga je dobil otrok, ki so si ga starši dolgo želeli, pa jim ga je končno »Bog dal«. Imenu Bogdan po sestavi in pomenu ustreza latinsko ime Deodatus, grško Theodótos, to pa je iz hebrejskega Jehonatán 'Bog je dal' (v vulgati Ionathan, Ionathas). Imenu Bogdan je sorodno ime Božidar, skrajšano Božo in mu ustreza latinsko Theodorus, grško Theódoros 'božji dar'. Imenu Bogdan so pomensko sorodna slovanska imena Bogoljub, Bogomil, Bogomir, Bogoslav, ki imajo tudi ženske oblike Bogoljuba, Bogomila itd.

Ime Bogdan je znano pri južnih Slovanih (pri nas v novejšem času iz hrvaščine ali srbščine), poljsko in rusko Bogdan, češko, slovaško, ukrajinsko Bohdan. V ruskem jeziku je Bogdan tudi ime božanstva, ki je v času krščanstva zamenjalo Dažd'boga. Izraz bogdan v ruskem jeziku pomeni 'otrok pred krstom' tudi 'nezakonski otrok; zavržen, podtaknjen otrok, najdenček'.

Ime Bogdan se v koledarju glede na pomen pridružuje imenu Deodat. Dne 19. junija je v koledarju Deodat, francoski misijonski škof (u. 660), 8. novembra pa Deodat, papež (u. 115).

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Lucija na 86. mestu. Tako je bilo leta 2007 z imenom Lucija poimenovanih 3165 (1971: 1640; 1994: 2307) oseb. Manj pogoste so bile njene različice: Lucia (50; 1994: 24), Luca (121; 529.; 1994: 126), Luciana (26), Lucijana (50), Lučana (31), Lučka (411; 291.; 1994: 320; 1971; 223). Moške oblike: Lucij (manj kot 5), Lucian (17), Luciano (37), Lucijan (286), Lucijano (5), Lucio (7), Lucjan (40), Lučano (20), Lučko (5), Lučo (5).

God:
• 12. maj
• 25. junij
• 20. september
• 13. december

ali na god sv. Lucijana:

• 7. januar
• 8. januar
• 26. oktober

Ime Lucija izhaja iz latinskega imena Lucia, ki je ženska oblika imena Lucius. To ime razlagajo iz latinskega lux, v rodilniku lucis v pomenu 'svetloba, svetlost, sijaj; dan; življenje; oko; razjasnjenje'. Zloženka z istim korenom je lucifer 'svetlonosen; na svetlo noseč', dalje Lucifer 'latinsko ime zvezde Danice ali Venere', tudi 'voditelj upornih angelov, vržen iz nebes', preneseno 'peklenski poglavar; peklenšček, vrag, hudič, zlodej'.

Med več svetnicami je najbolj znana decembrska sveta Lucija, devica iz Sirakuz na Siciliji ter mučenka v času rimskega cesarja Dioklecijana. Sveta Lucija velja za zavetnico vida. Po legendi naj bi se njen snubec zljubil v njene lepe oči, ona pa si jih je staknila in mu jih poslala. Angel ji je prinesel druge. Pesnik Dante jo je alegorično imenoval Grazia illuminante, v italijanski likovni umetnosti pa se sv. Lucija že zgodaj upodablja s pladnjem in očmi na njem. Podobna legenda o očeh je znana tudi za sv. Otilijo, alzaško redovnico iz 15. stoletja, ki je v koledarju tako kot Lucija 13. decembra.

God sv. Lucije ali Lucijino je podobno kot Miklavževo povezano z mnogimi šegami in verovanji. Po starem – julijanskem koledarju je bil 13. december najkrajši dan v letu. Sv. Lucija je simbolično prinašala luč, svetlobo v dolge noči in se uprla nekdanjemu ženskemu demonu mraka in teme Sredozimki.

Eleonora je med ženskimi imeni v Sloveniji na 590. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 106 (1971: 135; 1994: 121) oseb. Različice imena Eleonora so: Ela (2012: 1044, 184. mesto), Elena (601), Eli (79), Elica (114), Elka (38). Leonora (84), Lora (96), Lori (64), Nela (168), Neli (677), Nelka (22), Nora (5).

God:
• 25. junij

Ime Eleonora naj bi po mnenju nekaterih izhajalo iz arabsko-grškega imena Ellinor v pomenu 'Bog je moja svetloba'. Prišlo naj bi iz Španije prek Provanse v Francijo in Anglijo, k nam pa verjetno z nemškim posredovanjem. Drugi povezujejo to ime v obliki Alienor z latinskim alia 'druga' in imenom Aenor, kot je bilo ime materi najstarejše izpričane Eleonore, kraljice (gl. spodaj). Eleonora je pri Angležih Eleanor, Elinor, skrajšano Ellen, Nelly; pri Nemcih Eleonora, Eleonore s skrajšanimi in ljubkovalnimi oblikami Leonore, Lenore, Lora, Lore, Lorchen, Lorle, Nora, Noor, Nortje, Ella, Elli, Nel; pri Francozih Éléonore, staroprovansalsko Elienor; pri Italijanih Leonora; pri Švedih skrajšano Nora.

V koledarju je 25. junija sv. Eleonora, hči Rajmunda IV. iz Provanse, do leta 1236 soproga kralja Henrika III. Angleškega, mati Edvarda I. in velika ljubiteljica književnosti. Umrla je leta 1291. Znani literarni Eleonori sta naslovna junakinja Prešernove pesnitve Lenora in Nora, naslovna junakinja Ibsenove drame.

Jernej je med moškimi imeni v Sloveniji na 45. mestu. Konec leta 2007 je bilo s tem imenom poimenovanih 5670 (1971: 2065; 1994: 4950) oseb. V zadnjih dveh desetletjih je zelo v modi tudi skrajšana oblika Nejc, ki je po pogostnosti že prehitela izhodiščno obliko (2007: 5710, 43. mesto). Zelo redke ali unikatne so bile različice Bartol (5), Bartolo (manj kot 5), Bartolomeus (manj kot 5). Ženska oblika imena Jernej je Jerneja (1347 oseb, 159. mesto) s skrajšanimi oblikami Neca (19), Neja (1163, 173. mesto), Nejka (62).

God:
• 24. junij
• 24. avgust

Jernej je svetopisemsko ime. Izhaja prek latinskega Bartolomaeus in grškega Bartholomáios iz aramejskega Bar Talmaj v pomenu 'sin Talmaja'. Prava slovenska oblika iz latinskega Bartolomaeus je Bartolomej, skrajšano Bartol. Slovensko Jernej naj bi pravzaprav nastalo iz zveze *sanctus Bartolomaeus, in to skrajšano prek oblik *šèm-bertèlèméj, šèm-ernej = Jernej. Morda bi bila glasovno manj komplicirana pretvorba iz imena Irenej. Oblika Bartolomej se pojavlja večinoma v starejših virih, danes pa je razen omenjene oblike Bartol prepoznavno še v priimkih. Iz imena Jernej in njegovih oblik so nastali priimki Arne, Arnečič, Arnejc, Arnejčič, Arnejšek, Jerne, Jernečič, Jernej, Jernejc, Jernejčič, Jernejec, Jernejšek ter Bartel, Bartelj, Bartol, Bartolj, Brtoncelj, Paternež, Patrnoš.

Svetopisemski Jernej je bil eden izmed 12 Jezusovih apostolov. Umrl je mučeniške smrti, verjetno v Armeniji. Slekli so mu kožo pri živem telesu in mu odsekali glavo. V Sloveniji je 29 cerkva sv. Jerneja. Po njih se imenujejo naselja Sv. Jernej in Šentjernej.

Jernej je v koledarju 24. avgusta. Po njegovem mestu v koledarju je avgust poimenovan tudi z izrazom šentjernejski mesec, jernejščica je narečno 'ime neke hruške', v enakem pomenu tudi bartolščica po imenu Bartolomej. Kot znan kmečki svetnik se Jernej pojavlja tudi v pregovorih in v ljudski pesmi.

Znana slovenska Jerneja sta Jernej Kopitar, slovenski jezikoslovec in Cankarjev Hlapec Jernej, Bartolomeja v priimku pa ima slovenski pisatelj Vladimir Bartol.

priloga

Sv. Ciril in Metod - njuna svetišča pri nas

na obisku

Slovenska planinska pot - 60 let

gost meseca

misijonar Janez Mujdrica

Preberite več: Julij 2013

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Elizabeta na 64. mestu. Konec leta 2008 je bilo s tem imenom poimenovanih 4300 (1971: 7977; 1994: 5859) oseb. Kot kažejo primerjalni podatki, zanimanje za ime Elizabeta zelo upada. Ime Elizabeta ima zaradi svoje dolžine številne skrajšane oblike in tvorjenke: Ela (620, 238. mesto), Eli (58), Elica (115), Eliza (41), Elka (37), Elza (170), Izabela (170), Lili (188), Liza (305), Lizika (30), Beti (214), Betka (211), Špela (1971: 221; 1994: 4451; 2008: 6401; 37. mesto), Špelca (112).

God:
• 4. januar
• 18. junij
• 4. julij
• 5. november
• 17. november

Ime Elizabeta izhaja iz latinskega imena Elisabeth, to pa tako kot grško Elisábet iz hebrejskega Elišeba. Prvotni pomen tega je bil 'moj Bog je polnost, moj Bog je prisega'. Sestavina Eli- pomeni 'bog', šeba pa 'sveto število sedem, na katero so prisegali'. Med omenjenimi oblikami imena Elizabeta je v zadnjih desetletjih najbolj popularna in tudi najbolj pogosta Špela. Nastala je prek starejših oblik Elsbet, Elšpet, Speta, Ošpeta, Lešpeta in je glasovno tako spremenjena, da jo je možno imeti že za samostojno ime.

Po novi zavezi je bila Elizabeta žena duhovnika Zaharije in mati Janeza Krstnika, Jezusovega predhodnika (v koledarju 5. novembra). Med mnogomi svetnicami z imenom Elizabeta sta znani tudi dve kraljevskega rodu: Elizabeta Ogrska (Turingijska) (u. 1231, god 17. novembra) in Elizabeta (Izabela) Portugalska (u. 1336, god 4. julija). V Sloveniji je pet cerkva sv. Elizabete.