Pred leti je k meni v zaporu prišla obsojenka in mi rekla: »Veš kaj, Robi, pred devetimi leti sem odšla iz mladinske skupine. V tem času sem počela marsikaj, prišlo je celo do kaznivih dejanj in sem sedaj v zaporu. Devet let je od tega, ampak v vseh teh letih me ni nihče niti enkrat poklical ali pa pobaral, zakaj me ni ...« In potem mi je rekla: »In ti praviš, da smo ljudje bratje in sestre.« To je bil dogodek, ki me še danes spominja na zavest, da nas vera na poseben način povezuje med seboj: kot brate in sestre. Pravijo, da si bratov in sester ne moreš izbirati, ampak so ti podarjeni. Zdi se mi, da se tudi na tem področju obnašamo vedno bolj marketinško in bi radi izbirali.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Judita na 233. mestu. Dne 1. 1. 2010 je bilo s tem imenom poimenovanih 657 (1971: 561; 1994: 682) oseb. Različice imena Judita so: Judit (11), Dita (22), Ditka (24), Juta (24).

God:
• 29. junij
• 10. december

Judita je svetopisemsko ime in izhaja iz hebrejskega imena Jehudít v pomenu 'judovska, iz Judeje', tj. 'Judinja'. V vulgati je oblika Iudith, v grščini Júdith. Moška oblika imena Judita je Juda, tj. Jud, hebrejsko Jehúd, ki ga razlagajo iz pridevnika jehudí 'judovski'. Različica Dita je nastala po opustitvi prvega zloga Ju-dita, Ditka pa je tvorjenka na ‑ka iz imena Dita. Ime Juta, nemško Jutta, Jutti, je lahko nastalo tudi po naslonitvi na germansko plemensko ime Juti. Pogosta angleška različica Judy se je posplošila in pomeni 'ženska oseba v lutkovnem gledališču' in pogovorno 'ženska; dekle' (gl. tudi izraz marionéta, ki je nastal po francoski manjšalnici imena Marion – Marionette).

Judita je po Juditini knjigi v stari zavezi junakinja, ki je ubila sirskega poveljnika Holoferna in tako rešila judovsko trdnjavo Betulijo, ki jo je oblegal. Bila je Judinja iz Simeonovega rodu, Merarijeva hči in vdova po Manaseju (v koledarju 10. decembra). V stari zavezi je omenjena še Judita, Hetitka in Ezavova žena. Iz 11. stoletja pa je znana še Judita, nemška spokornica (v koledarju 29. junija).

Svetovni dan mladih letos vabi v Južno Ameriko, natančneje v Brazilijo. Srečanje bo potekalo od 23. do 28. julija 2013 v mestu Rio de Janeiro, tokratno geslo pa bo Pojdite in naredite vse narode za moje učence (Mt 28,19).

Pred Svetovnim dnevom mladih v Španiji smo zapisali, da gre za organizacijsko, številčno in narodnostno največji dogodek na svetu. To se bo ponovno potrdilo že čez slab mesec.

Obarvaj svoje poti!

Kdaj si se nazadnje udeležil kakšnega romanja? Ga doživel od blizu? Si vse znanje o romanjih zgradil na lastnih izkušnjah ali je tvoje védenje osnovano na predsodkih?

Ja, misel na romanje kot na del počitniškega preživljanja časa se nam zdi čudna. Pa temu ne bi smelo biti tako. Romanja znajo pustiti velik pečat v tvojem življenju – ne samo z vidika turista, pač pa predvsem zaradi prijateljske, duhovne, osebne izkušnje.

Zato se v tokratni temi podajmo na romarsko pot in spoznajmo globoke korenine romanj, ki so pravzaprav predhodnik današnjega turizma. Govorimo seveda o romanjih, ki lahko predstavljajo bogato in zanimivo izkušnjo, a ne vključujejo gneče na plaži, prerivanja ob polpenzionskih obrokih, kopice prtljage ali visokih stroškov. Spoznajmo romanje kot aktivno obliko potovanja, na katerem oddih povežemo z duhovno rastjo. V letu vere, ki ga obhajamo v tem času, je to še ena priložnost, da sami, v dvoje, kot župnijska mladinska skupina, kot animatorji ali tudi kot družina opravimo tudi kakšno duhovno popotovanje.

Profesor fizike Boris Kham je vsaj nekaterim znan tudi kot voditelj mesečne radijske oddaje Zanimivosti nočnega neba, ki se v sklopu oddaje Doživetja narave predvaja na Radiu Ognjišče. Že več desetletij se ukvarja z opazovanjem vesolja in je zelo (pri)znan navduševalec za astronomijo. Tokrat predstavljamo njegov pogled na vesolje in položaj človeka v njem, ne moremo pa tudi mimo vprašanja o vesoljskem turizmu.

Ime Stojan je med moškimi imeni v Sloveniji na 133. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 1528 (1971: 1432; 1994: 1630) oseb moškega spola. Podrobnejši statistični podatki o vseh zdaj živih Stojanih kažejo, da je največ tako poimenovanih oseb iz dveh obdobij 1951–1960 (579) in 1961–1970 (397), zelo malo pa iz treh obdobij od 1981 do 2011 (tj. skupaj 97!), kar dokazuje, da je zanimanje za to ime v zadnjih desetletjih zelo upadlo. Različice imena Stojan so: Stojadin (2012: 23), Stojče (6), Stojko (27), Stole (9). Ženska oblika imena Stojan je Stojana (2012: 54) z različicama Stojanka (190) in Stojka (25).

God:
• 26. junij (sv. Vigilij)

Ime Stojan je po izvoru slovansko. Imeli so ga že alpski Slovani. Nastalo je lahko iz zloženih slovanskih imen s sestavino stoj, npr. Stojislav, Stojidrag, Stojigoj, Stojimir, in je tvorjeno s priponskim obrazilom ‑an. Sestavina stoj se pojmuje kot velelna oblika glagola stati, stojim, starocerkvenoslovansko stojati, staropoljsko stojać, hrvaško ali srbsko stajati, stojim. Sestavina stoj je lahko tudi drugi člen zloženih imen, npr. češko Doběstoj, Dobrostoj, Ostoj, Postoj, Soběstoj, Ustoj. Avstrijski imenoslovec Otto Kronsteiner v delu Die alpenslawischen Personennamen navaja imena Stojan, Stojana, Stojidrag, Stojigoj, Stojin, Stojina, Stojimir, Stojižit, Stojče. Sestavino stoj- v teh imenih tudi razlaga kot velelnik glagola stojati v pomenu 'stoj, ostani'. Ime Stojan pa razlaga iz preteklega trpnega deležnika stojan glagola stojati z domnevnim pomenom 'stanoviten, stalen'. Po tej razlagi bi imenu Stojan pomensko ustrezalo ime Konstantin. Po pomenu 'čuječ, buden' pa se ime Stojan v koledarju uvršča k imenu Vigilij. Vigilij je bil škof v Tridentu v 4. stoletju (god 26. junija).

Slovenija kljub svoji majhnosti po površini v marsičem predstavlja neprecenljivo dediščino, ki so jo ustvarjali naši predniki. Med pomembno stavbno dediščino sodijo slovenski kozolci. Kozolcev v tako različnih oblikah in tako velikem številu, kot jih poznamo pri nas, ne najdete nikjer na svetu, zato so naši kozolci posebnost tudi v svetovnem merilu.

V občini Šentrupert, ki je ena izmed najbolj inovativnih, okoljsko ozaveščenih občin v Sloveniji, so tako rekoč zadnji trenutek prepoznali vrednost kozolcev in jih postavili na ogled v prvem tovrstnem muzeju. Muzej je bil uradno odprt v začetku letošnjega junija.

V muzeju je zastopanih vseh šest tipov kozolcev, trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Kozolci so bili preneseni s terena ter obnovljeni v skladu s konservatorskimi načeli.

Je vreme res tako zelo pomembno za naše počutje? Zdi se, da je naše počutje vse bolj odvisno od vremena. Saj res – kadarkoli se odpravljam v hribe, temeljito preverjam vse vremenske napovedi in če so napovedi slabe, izlet raje preložim!

Nekje sem prebral, da tretjina Evropejcev trpi zaradi različnih zdravstvenih tegob, ki jih prinašajo vremenske spremembe, oz. 'slabo vreme'. Dežurni zdravniki vedo povedati, da se ob poslabšanju vremena poveča obisk v ambulantah. Policisti povedo, da je ob poslabšanju vremena več cestnoprometnih prekrškov in nesreč – pa ne samo zaradi spolzkega vozišča! Biovremenske napovedi, s katerimi nas opozarjajo na to, kakšne vplive bo imelo vreme na naše počutje pa so postale že skoraj obvezen sestavni del vsake vremenske napovedi.