Slovence bi morala združevati skrb za iskanje poti za izhod iz krize.

dr. Rosvita Pesek

V mesecu juniju praznujemo Dan državnosti, enega najpomembnejših državnih praznikov. Spominjamo se osamosvojitve Slovenije in vseh dogodkov, ki so osamosvajanje obdajali. Žal vsi ti dogodki mnoge puščajo ravnodušne. Zakaj je tako in česa bi se lahko veselili ob teh praznikih, smo se pogovarjali z Rosvito Pesek, ki jo sicer poznamo kot voditeljico televizijske oddaje Odmevi, sicer pa je dobra poznavalka slovenskega osamosvajanja.

priloga

Sv. Janez v Lateranu, stolnica rimskega škofa – papeža

moj pogled

Svet električnih vozil

gost meseca

dr. Rosvita Pesek

Preberite več: Junij 2013

O priljubljenosti blaženega Janeza Pavla II. priča dogodek iz Italije, kjer so v mestu Catania na Siciliji zaradi možganske anevrizme nujno odpeljali v bolnišnico 33-letno mater Ivano Greco. Vrh tega je bila še v 32. tednu nosečnosti. S carskim rezom so rešili dekletce, ki ga je nosila pod srcem, mati pa je ostala v nezavesti. »Dokler sem bila v komi, sem molila s papežem Janezom Pavlom II. Sedel je na postelji poleg mene in čutila sem njegovo roko na čelu. Ure in ure sva molila, dan za dnem ... Ko mi je rekel, da mora iti, sem se zbudila iz kome.« Ivana je potem šla najprej obiskat svojo hčerko, ki je še vedno v bolnišnici. Prepričana je, da je blaženi papež rešil njeno življenje in življenje njene novorojenke.

V Apostolski veri izpovedujemo o Jezusu, da je potem, ko je umrl in bil v grob položen, "šel v predpekel". Kje je bil ta kraj in zakaj je šel Jezus tja? (Viljem)

Katekizem katoliške Cerkve nas poučuje, kaj je 'predpekel' in zakaj je na križu umrli Jezus odšel tja. Sveto pismo na več mestih ponavlja, da je Jezus "vstal od mrtvih", kar predpostavlja, da se je pred svojim vstajenjem mudil v bivališču umrlih. To bivališče umrlih, kamor je šel umrli Kristus, Sveto pismo imenuje predpekel. Kompendij Katekizma katoliške Cerkve jasno razlaga: »Predpekel – za razliko od pekla pogubljenja – je sestavljal stanje vseh tistih, pravičnih in hudobnih, ki so umrli pred Kristusom. V svoji duši, zedinjeni z njegovo božjo osebo, je Jezus dosegel v predpeklu pravične, ki so pričakovali svojega Odrešenika, da bi končno prišli do gledanja Boga. Potem ko je Jezus s svojo smrtjo premagal smrt in hudiča, je osvobodil pravične. ki so pričakovali Odrešenika, in jim odprl nebeška vrata.« (sč)

Med moškimi imeni je ime Ferdinand na 178. mestu. Dne 1. 1. 2010 je bilo s tem imenom poimenovanih 892 (2008: 918; 1994: 1435; 1971: 1715) oseb. Različice: Ferdi (2010: 16), Ferdo (140), Nande (9), Nandi, Nando. Ženska oblika imena Ferdinand je Ferdinanda (2010: 47) z različicama Fernanda (5), Nanda.

God:
• 30. maj

Ime Ferdinand je germanskega izvora. Po eni razlagi je to zloženka iz starovisokonemških besed fridu 'mir, obramba' in nand 'drzen'. Prvo sestavino imajo npr. še imena Friedebert, Friedemann, Friedmund, Friedhelm, Friedrich. Ime Ferdinand razlagajo tudi kot špansko ime zahodnogotskega izvora. Nastalo naj bi iz oblik Herinand in Ferdenand.

Ferdinand je bilo ime več evropskih vladarjev. To ime so imeli npr. trije rimskonemški cesarji ter bolgarski, neapeljski, portugalski, romunski in španski kralj.

V koledarju sta Ferdinand III. Kastiljski, kralj (30. maja) in Ferdinand Portugalski, knez, mučenec (5. junija).

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Bruno na 177. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2008 s tem imenom poimenovanih 869 (1971: 1106; 1994: 1014) oseb. Kot kažejo primerjalni podatki, se zanimanje za ime Bruno v zadnjih desetletjih zmanjšuje. Zelo redka sta bila različica Brunoslav in dvojno ime Brunoslav Bruno. Ženske oblike imena Bruno so Bruna (225 oseb; 386. mesto), Bruna Marija (7), Brunislava (5), Brunči, Brunoslava (obe zelo redki).

God:
• 9. marec
• 27. maj
• 18. julij
• 11. oktober
• 14. oktober

Ime Bruno izhaja iz nemščine, in sicer iz starovisokonemškega brun (= braun) v pomenu 'rjav' in 'medved'. Vzporedna imenska oblika je Braun (zdaj tudi priimek) in skrajšana Brun. Ime Bruno razlagajo tudi kot skrajšano obliko iz zloženih imen, ki imajo sestavino Brun-, npr. Brunfried, Brunhard, Brunolf, Brunold, Brunwart. Sestavina Brun- lahko razen iz starovisokonemškega brun 'rjav' in 'medved' (npr. Brunold) izhaja tudi iz starovisokonemškega brunja, brunna 'oklep' (npr. Brungard, Brunhild).

Z imenom Bruno je poimenovanih več svetnikov. Najbolj znan je sv. Bruno, duhovnik v Reimsu v Franciji, ki je leta 1084 v samoti Chartreuse (v latinščini Chartusia) ustanovil red kartuzijancev. Umrl je 6. oktobra 1101 (god 6. oktobra). Kartuzijanski samostan v Pleterjah je bil ustanovljen leta 1403 in je zdaj edini na ozemlju bivše Jugoslavije. Med svetniki je tudi sv. Bruno Kverfurtski, mučenec, ki so ga 14. februarja 1009 ubili poganski Prusi (v koledarju 9. marca).

Iz zgodovine je treba omeniti še znamenitega nesvetniškega Bruna in sicer po priimku. To je Giordano Bruno, italijanski filozof, nekdanji dominikanec, nasprotnik Cerkve in sholasticizma, matematik in metafizik. Inkvizicija ga je obsodila in ga 17. 2. 1600 zažgala na grmadi na trgu Campo dei Fiori pri Rimu.

Med pogostejšimi moškimi imeni je Urban na 85. mestu. Leta 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 3.006 (2006: 2.267; 1971: 141; 1994: 1308) oseb. Iz podatkov je razvidno, da se je zanimanje za ime Urban začelo zelo povečevati po letu 1970 in traja še danes.

God:
• 23. januar
• 24. januar
• 25. maj
• 5. september
• 19. december

Ime Urban izhaja iz latinskega imena Urbanus, to pa povezujejo z latinskim urbanus v pomenih 'mestni; meščan, prijatelj mestnega življenja; uglajen, olikan; duhovit; drzen'. Urbanus je bil prvotno vzdevek za meščana, medtem ko je bil Rusticus vzdevek za kmeta, podeželana. Iz latinskega urbanus izhaja tudi več pri nas rabljenih izrazov, npr.: urbaníst 'arhitekt, strokovnjak za urbanistiko', urbanístika 'nauk o gráditvi in urejanju mest in naselij', urbanizácija 'proces rasti in širjenja mest'.

Iz imena Urban so nastali priimki Urban (2006: 18), Urbanc (475), Urbancl (55), Urbanč (251), Urbančič (787, 261. mesto), Urbanec (41), Urbanek (13), Urbanija (502), Urbanja (16).

V koledarju so še naslednji svetniki s tem imenom:

• Urban, sv., 5. st., škof v Langresu v Franciji (23. januar)
• Urban, sv., 3. st., mučenec v Antiohiji v Siriji (24. januar - Babila, Urban, Prilidijan in Epolonij)
• Urban I., sv., † 2.30, papež (19. maj, god 25. maj) - velja za zavetnika vinogradnikov.
  V vinorodnih krajih so v njegovo čast zgradili cerkve in kapele.
  Med ljudstvom je bil ta sv. Urban tudi vremenski napovedovalec, npr.:
  Sv. Urban jasen, jesen hasen.
  Če Urban suši in sv. Vid moči, bo prav za žejne ljudi.
  Prvotnemu pomenu latinskega Urbanusa se je s svojo duhovitostjo, svetovljanstvom približal naš Ribničan Urban, ki je po cajlim svajtu znan.
• Urban in tovariši, sv., † 370, mučenci v Carigradu (5. september)
• Urban V., sv., † 1370, papež (19. december)

in blaženi

Urban II., bl., † 1099, papež (29. julij, god 28. julij)

Ime Vladimir je med moškimi imeni na 49. mestu. Konec leta 2007 je bilo z imenom Vladimir poimenovanih 5049 (1971: 4509; 1994: 5856) prebivalcev Slovenije. Manj pogoste so različice Vladan (65), Vlade (32), Vladko (151), Vlado (1314; 143. mesto), Vlajko (17), Vlatko (63), Mirko (4646, 55. mesto) in Miro (765; 191. mesto). Ženska oblika imena Vladimir je Vladimira (442; 281. mesto) z različicami Vlada (11), Vladka (164), Vlatka (23) in Mira (2835; 95. mesto).

God:
• 22. maj
• 30. junij
• 15. julij

Ime Vladimir je po izvoru slovansko. Zloženo je iz glagola vlad-ati in sestavine ‑mir, ki je zaradi množične rabe v slovanskih imenih večinoma izgubila svoj prvotni pomen. V imenu Vladimir je sestavina mir verjetno nastala iz starejšega mer v pomenu 'slaven, velik'. Podobno še v imenih Dobromir in Ratimir. To domnevo potrjuje zamenljivost morfema mir z morfemom slav, npr. v imenih Vladislav in Dobroslav. Imenu Vladimir je po sestavi in pomenu enako germansko ime Waldemar in je v starih listinah tudi zapisano namesto njega.

Ime Vladimir s sorodnim imenom Vladislav je v vseh slovanskih jezikih. Iz imena Vladislav je nastalo ime Ladislav, skrajšano Lado, latinsko Ladislaus, madžarsko Laszlo. Ime Lado je lahko nastalo tudi iz imena Vladimir, enako Lada iz imena Vladimira. Imeni Vlajko in Vlatko sta hrvaški ali srbski različici imena Vladko, pri ženski obliki Vladka pa Vlatka.

Vladimir je bilo ime dveh kijevskih velikih knezov. Prvi je bil Vladimir Svjatoslavič, drugi Vladimir Monomah. Vladimir Svjatoslavič je združil kijevsko Rusijo, jo razširil in leta 988 uvedel v njej ortodoksno krščanstvo (v koledarju 15. julija). V koledarju je 27. junija sv. Ladislav, ogrski kralj do leta 1095.