SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
Vprašanje, ki sem jih navrgel pred mlade so se dotikala njihovega odnosa do trpljenja. Zanimalo me je, ali mladi trpijo in kako gledajo na svoje trpljenje. Kakšno pa je njihovo gledanje na lastno trpljenje v luči trpljenja drugih? Ali znamo vsi skupaj pogledati na Jezusovo trpljenje in ga pravilno razumeti?
Hej, na kaj pomisliš ob besedi menstruacija? Morda na nečisto kožo, krče in tablete proti bolečinam? Na dni, ko ti ni treba telovaditi? Ali na občutljivost, za katero so fantje poznavalsko prepričani, da je posledica PMS? – Menstruacija je po mnenju mnogih neprijetna nadloga, ki jo je potrebno urediti in ukrotiti, mi pa poglejmo, zakaj gre v resnici za mogočno posebnost ženskega telesa.
Izrael in Palestina, Gaza in Desni breg, Hamas in Fatah, spopadi in vojskovanje. Vse to lahko dnevno slišimo v naboru novic. Po letih poslušanja o zaostrenih razmerah, bojih in nemirih smo postali bolj ali manj neobčutljivi za tamkajšnje dogodke. V zavesti ostaja prisotno le dejstvo, da se tam očitno dogaja nekaj, česar večina ne razume, v isti sapi pa govorimo o tem, da gre za Sveto deželo. Kako torej to razumeti?
Priprava tokratne tematike je zahtevala kar nekaj posvetovanj, branja in raziskovanja različnih stališč, s katerimi bi na dokaj poenostavljen in razumljiv način poskušali predstaviti dogodke na Bližnjem vzhodu, konkretneje na območju Izraela in Palestine. Glede na to, da govorimo o ozemlju, ki spada med zibelke človeštva, lahko pregled dogajanja na tistem ozemlju začnemo daleč v času pred Kristusom.
»Romanje ali božjepotništvo je ena izmed zelo starih oblik slovenske vernosti, saj sega v čas prvega krščanstva na naših tleh in se je živo ohranilo skozi stoletja tudi v današnjost,« je v svoji knjigi Slovenski romar (Mohorjeva družba, Celje 1987) zapisal Jože Dolenc.
Romanje in obiskovanje romarskih poti je globoko zapisano v slovenskega človeka. Znana romarska pesem vabi: »Duša, le pojdi z mano, z menoj na božjo pot, na božjo pot na goro ...« Slovensi poznamo mnoge romarske poti in nekatere so posvečene svetemu Križu in Žalostni Materi Božji. Te romarske poti so vernike privabljale v postnem času in tokratna priloga vas vabi, da jih obiščete.
Alenka Rebula je v slovenskem prostoru vedno bolj prepoznavna na področju osebne rasti, urejanja odnosov, vzgoje in samovzgoje, o čemer govorijo tudi številni ponatisi njenih knjižnih del. Tokrat smo v luči meseca marca, ko smo bolj pozorni na mamice in ženske nasploh, z njo spregovorili o vlogi žensk v sodobni družbi in ne nazadnje tudi o vlogi moških pri vzpostavljanju dobrega odnosa.
Železniški muzej stoji le lučaj od središča našega glavnega mesta, v nekdanji kurilnici Ljubljana Šiška na Parmovi ulici. Slovenski železničarji so do svojega muzeja prišli šele leta 1981, ko je bil ustanovljen muzej kot Odsek za muzejsko dejavnost Železniškega gospodarstva Ljubljana. Podoba Železniškega muzeja se je od prvih začetkov do današnjih dni spreminjala in dopolnjevala. Zdajšnja stalna razstava je odprla vrata leta 2004.
Železniški muzej Slovenskih železnic, Parmova 35, 1000 Ljubljana, tel.: 01 29 12 641, 01 29 12 643, spletna stran www.slo-zeleznice.si/podjetje/onas/zelezniskimuzej.
Odpiralni čas: vse dni razen ponedeljka od 10h do 18h, za skupine po dogovoru.
Pri odpornosti gre za staro ljudsko modrost, ki smo jo v zadnjih desetletjih dodobra izrinili iz zavesti. Naši predniki so zelo dobro vedeli, da se je potrebno za življenjske preizkušnje, udarce, razočaranja, poraze, nesreče, bolezni ... 'utrditi', kot so rekli.
Danes pa smo to utrjevanje, krepitev odpornosti na vseh področjih nekako opustili. Govorimo o travmah, stresu, depresijah ... kot o nečem, kar "človeka zadene od zunaj". Kako torej danes razumeti krepitev svoje in otrokove odpornosti za življenje?
Dr. Jože Kušar se je rodil v mizarski družini v Ljubljani leta 1940. V očetovi delavnici se je izučil mizarskega poklica, potem pa opravil tehniško šolo ter diplomiral na fakulteti za arhitekturo in tam opravil tudi doktorat. Na isti fakulteti je tudi postal predavatelj. Mnogi ga poznajo po njegovih načrtih in preureditvah cerkva in župnišč, kot predsednika Prešernovega sklada v času prejetja nagrade p. Marka Rupnika, kot prorektorja in še po kakšni vlogi v razvoju slovenske družbe.
Podkategorije
Svetnik dneva
Danes godujejo
 |
ZAHARIJA, Hari, Zahar, Zaharij, Zak, Zare; ZARA, Hara, Zaha, Zarika, Zarka, Zarina, Žarka |
|
FAVST, Favstin, Favsto, Fausto; FAVSTA, Faustina, Favstina |
|
BERTRAND, Bertram, Bertrando; Bertranda |
|
Magnus |
