LETA 106 pr. KR. ROJEN MARCUS TULLIUS CICERO

RIMSKI DRŽAVNIK, PRAVNIK, POLITIK IN FILOZOF († 43)

Največji mojster latinske retorike je iz rojstnega Arpinuma pri petnajstih letih prišel v Rim. Takrat je bilo za kultiviranega Rimljana nujno, da je obvladal tako latinski kot grški jezik. Višji razred je celo raje uporabljal grščino kot latinščino, saj naj bi bila bolj uglajena in prefinjena. Govorništva se je učil tako, da je na forumu poslušal govornike, verjetno pa je obiskoval tudi kakšno šolo. Leta 75 pr. Kr. je postal kvestor (pomočnik uradnika), napredoval v edila (uradnika) in pretorja (sodnika). Leta 64 je postal konzul, vendar je imel veliko nasprotnikov, zato je šel sam v izgnanstvo v Solun, kjer je napisal deli De oratore (O govorniku) in De re publica (O državi). V Rim se je vrnil še pred državljansko vojno. Med diktaturo Cezarja je napisal večino svojih filozofskih in govorniških razprav. Po Cezarjevi smrti je (44 pr. Kr.) je nasprotoval Marku Antoniju, bil je razglašen za osebo zunaj zakona in ko je hotel pobegniti, so ga ubili. Velja za najspretnejši um rimske kulture in njegovi spisi so vzor klasične latinščine. Rimljane je vpeljal v filozofijo visokih grških šol in ustvaril latinski slovar filozofskih izrazov. Kljub temu, da je bil impresiven govornik in uspešen pravnik je zase menil, da je njegov največji dosežek njegova politična kariera. Danes pa je cenjen predvsem zaradi idealnega vzora humanega človeka in njegovih filozofskih in političnih spisov.

nekaj njegovih misli:

• Kdor izbriše prijateljstvo iz svojega življenja, ta izbriše sonce z neba.
  
• Naravni talent brez izobrazbe, je večkrat žel slavo in hvalo, kot izobrazba brez naravnega talenta.
  
• Soba brez knjig je podobna telesu brez duše.
  
• Tišina je ena največjih umetnosti pogovora.
  
• Nihče vam ne more dati boljšega nasveta, kot sami sebi.
  
• Tam kjer je življenje, je upanje.
  
• Blaginja ljudstva naj bo najvišji zakon. (blaginja)
  
• Nečimrnost in častihlepje sta zelo nesrečni lastnosti.
  
• Ni umetnost le vedeti o neki stvari, posebna umetnost je učiti o njej.
  
• Bogat je tisti, ki ne hrepeni po bogastvu.
  
• Motiti se je človeško.
  
• Pravega prijatelja spoznaš v nesreči.
  
• Sužnji zakona smo zato, da smo lahko svobodni.
  
• Domovina je povsod, kjer je človeku dobro.

LETA 1803 ROJEN ANTON LAH

DUHOVNIK, NABOŽNI PESNIK IN PREVAJALEC († 1861)

Rojen v Jarenini, po gimnaziji v Mariboru in končanem bogoslovju je bil posvečen v duhovnika in nekaj časa kaplan pri Sv. Petru pri Radgoni. Pisanja se je lotil po zgledu Petra Danjka, ki je bil tudi kaplan v Radgoni, njegovo delo pa je ocenjeval tudi njegov najboljši prijatelj Marko Glaser (tudi duhovnik, nabožni pisatelj in Slomškov prijatelj). Kasneje je bil tudi župnik v Limbušu, kjer je leta 1847 je ustanovil Družbo slovenskega branja v Lembahi - eno prvih bralnih društev pri nas.

LETA 1835 ROJEN ANTON TOŽBAR - ŠPIK

GORSKI VODNIK († 1891)

Rojen pri Špiku (domačija) v Trenti in že v mladostniških letih veljal za neustrašenega lovca, ki je poznal vsako trentarsko stezo. Še bolj znan je postal po boju z medvedom (pod Planjo leta 1871), ki mu je odtrgal spodnjo čeljust in jezik. Po tej nesreči je živel še dvajset let, se hranil po cevki in silno nerazločno govoril, ter svojo iznakaženost skrival z obvezo. Ko je leta 1977 prišel v Trento Julius Kugy, da bi iskal Scabioso, je bil Anton njegov prvi vodnik. Spremljal ga je na pohodih na na Triglav, Mojstrovko, Jalovec, Razor, Vršac, Kanjavec ... Imel je tudi naziv uradnega gorskega vodnika Nemško-avstrijskega planinskega društva. Veliko je pomagal pri odkrivanju in gradnji novih gorskih poti, zaslužen je tudi za pomoč pri gradnji planinskih koč. Umrl je na današnji dan pri podiranju smrek na pobočjih Prisojnika.

LETA 1883 ROJEN MILAN PUGELJ

PESNIK, ČASNIKAR IN UREDNIK († 1929)

V Kandiji pri Novem mestu rojeni Milan Pugelj se je vse življenje boril z revščino. Ni končal niti srednje šole, zgodaj se je posvetil časnikarstvu in pisateljevanju. Na njegovo pobudo je bilo leta 1920 ustanovljeno Društvo slovenskih pisateljev in bil je njegov prvi tajnik. Zaradi pomanjkanja je umrl za srčno oslabelostjo. Pisati je začel že v gimnazijskih letih. Bil je mojster novel, ki so izšle v več knjigah. Najboljše je izdal v knjigi Izbrane novele (1948) France Koblar s študijo o pisatelju.

LETA 1899 ROJEN GEORGES HOURDIN

STOLETNI FRANCOSKI ČASNIKAR, UREDNIK, PISATELJ († 1999)

Ob stoletnici rojstva, 3. januarja 1999, je Georges Hourdin, ustano­vitelj in dolgoletni urednik francoskega katoliškega tednika La Vie, izdal knjigo Stari mož in življenje. V njej "dekan" francoskih in ev­ropskih časnikarjev z neverjetno svežino opisuje svoj duhovni razvoj.  "Na večer svojega življenja skušam poiskati neko povezavo med različ­nimi pogledi na svet, na različne smisle, ki jih je mogoče dati živ­ljenju," je zapisal v tej svoji knjigi.

več:
S. Čuk, Georges Hourdin - stoletni časnikar: Pričevanje, v: Ognjišče 2 (1999), 58-59.

nekaj njegovih misli:

• Sreča nikoli ni popolna. To, kar nam dviga telo in duha, to, kar traja toliko kot mi - se pravi, ne dolgo - ni sreča, temveč silo­vito zadovoljstvo nad življenjem; to je radost, da smo na svetu in da čutimo lakoto po vsem.
  
• Naša vera se utelesi na različne načine v skladu z značajem, z okoljem, z dobo. Avantura naše generacije? Od podeljene vere je pre­šla k doživeti; od podedovane k osebno sprejeti; od spoštljive k za­upni; od osebne k občestveni; od metafizičnega krščanstva h krščan­stvu, ki se uresničuje sredi sveta.
  
• Z nevernim me povezujejo vse lepote sveta, radosti ljubezni, zadovoljstvo dobro opravljenega dela, prizadevanje za pravičnost, že­lja po spremenitvi življenja. Lahko se z njim veselim in ga razumem.
  
• Knjige sem vzljubil pri sedmih letih in jih nikoli nisem za­pustil... Branje me nikdar ni razočaralo. Potolažilo me je v vseh mojih težavah in nadlogah. Nudilo mi je trdne temelje znanja. Pomiri­lo me je, ko me je obšla jeza ali so me zajeli viharji.
  
• Vera dobi svoj polni smisel, če imamo pred očmi dejstvo, da je sporočilo Svetega pisma sporočilo svobode, in predvsem da to trdno verujemo. Kristus se je svobodno odločil, da umre iz ljubezni do greš­nikov. Bog Stvarnik je sklenil ustvariti človeka, ki bo svoboden in odgovoren.
  
• Vse življenje me je bolela in vznemirjala brezbriž­nost ljudskih množic do Cerkve. Vzrok temu, da se že več stoletij to­liko ljudi oddaljuje od vere in Cerkve, je treba iskati v tem, da kristjani niso znali pravočasno razumeti in sprejeti velikih tokov misli in delovanja, ki izražajo njihove človeške upe v boljši svet.

LETA 1923 UMRL JAROSLAV HAŠEK

ČEŠKI PISATELJ IN VOJAK, AVTOR KNJIGE DOBRI VOJAK ŠVEJK (* 1883)

Češki pisatelj Jaroslav Hašek je med drugo svetovno vojno pobegnil iz avstrijske vojske k Rusom in se po vojni vrnil v domovino. Napisal je več humoristično satiričnih del. Svetovni sloves si je pridobil s knjigo Pustolovščine dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni (1928), v kateri je s pomočjo navidez omejenega junaka prikazal ves nesmisel militarizma in vojne.

LETA 1929 ROJEN LORENZO BELLOMI

TRŽAŠKI ŠKOF († 1996)

Doma je bil v Veroni, škofovsko službo v Trstu je nastopil 8. decembra 1977, na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije v stolnici sv. Justa. Tržaško škofijo je vodil devetnajst let z umirjenostjo in veliko osebno predanostjo, čeprav je moral reševati številne večje in manjše težave. Poskrbel je za tržaško sinodo leta 1978, ljudski misijon leta 1989, vodil priprave na obisk papeža Janeza Pavla II. leta 1992, prav posebna skrb pa mu je bila dobra kateheza, poglobljeno bogoslužje in krščansko življenje zaupanih mu duhovnikov. To med drugim potrjuje dejstvo, da je kot škof kar trikrat obiskal vso škofijo. Odlikovala ga je posebna pozornost do Slovencev.

več:
F. Bole, Tržaški škof Lorenzo Bellomi: Gost meseca, v: Ognjišče 1 (1989), 6-10.

LETA 1940 UMRLA MARICA NADLIŠEK BARTOL

PISATELJICA, PREVAJALKA, UREDNICA (* 1867)

Mati pisatelja Vladimirja Bartola je maturirala v Gorici in učila na šolah v okolici Trsta. Urejala je tudi prvi slovenski ženski časopis Slovenka (1897-1900) in s članki o ženskih vprašanjih sodelovala tudi v drugih časopisih. Kljub temu, da ni imela univerzitetne izobrazbe, je z velikim prizadevanjem in željo ter ljubeznijo do leposlovja prišla do velike razgledanosti, želela je biti napredna ženska na vseh področjih, zato se je udeleževala tudi sokolskih shodov, kupila si je kolo in se učila kolesarjenja ... bila  je članica Splošnega slovenskega ženskega društva. ... Leta 1889 je objavila novelo Moja prijateljica, leta 1898 še roman Fata morgana, ki je izšel po njeni smrti, prav tako zbirka novel Na obali.

LETA 1958 UMRLA AVGUSTA DANILOVA

IGRALKA, REŽISERKA, VODITELJICA GLEDALIŠKEGA DELA MED AMERIŠKIMI SLOVENCI (* 1869)

Gledališka igralka in organizatorka Avgusta Danilova, rojena Gostič, poročena Cerar, je bila ena prvih slovenskih poklicnih igralk in ena najboljših. Dalj časa (1914-1920, 1922-1928) je bila v New Yorku in Clevelandu. V obeh mestih je vodila amatersko gledališko delo med slovenskimi izseljenci in s tem pripomogla k ohranitvi gledališke tradicije med Slovenci zunaj domovine.

iskalec in zbiralec Marko Čuk

LETA 1832 ROJEN IVAN VALJAVEC

DUHOVNIK, PRIDIGAR IN LITERARNI ZGODOVINAR († 1875)

Doma iz Srednje vasi pri Šenčurju je po končani teologiji in posvečenju nekaj časa služboval v Vipavi in Tržiču, pozneje je vstopil k jezuitom, bil najprej misijonar (Slavonska Požega), pozneje je pomagal, da so jezuiti pridobiti hišo v Repnjah, od koder so hodili pomagat v Ljubljano, Kamnik, Kranj ... Ivan je bil zelo znan kot pridigar in govornik. Pisal je tudi pesmi (Pesem mornarju) in dolgo elegično pesnitev Slovo. Poveličeval je Koseskega, toda tudi o Prešernu je pisal zelo zrelo: »Milina jezika, krasne misli, najgorkeji čutenja ...najčistejši stihi, čisto naroden duh ...«

LETA 1852 ROJEN ANTON GREGORČIČ

duhovnik in politik († 1925)

Rojen je bil na Vrsnem, po končanem študiju (dr. bogoslovja) pa kot duhovnik služboval na Barbani in kasneje na Travniku v Gorici. Vstopil je tudi v politično življenje (društvo Sloga), v goriškem deželnem zboru je zastopal gospodarske in narodnostne interese goriških Slovencev ... bil je tudi predsednik novo ustanovljene stranke SLS. Prizadeval si je, da bi združeval različne politične interese, pa tudi Slovence in Italijane. Dal je tudi pobudo slovenski otroški vrtec, zasebno slovenski dekliško šolo. Ustanovil je tudi šolsko društvo Šolski dom, ki je skrbelo za organizacijo pouka in nove prostore. Ustanovil je tudi Narodno tiskarno, Goriško matico in Narodno knjigarno.

LETA 1887 ROJEN ADAM LUTHAR

evangeličanski duhovnik in pisec († 1972)

Prekmurski evangeličanski pisatelj je bil doma v Sebeborcih blizu Murske Sobote, bil je kaplan in duhovnik v Puconcih, pisal je članke v verske in posvetne časopise, sestavljal veroučne knjige, od 1922 je bil glavni urednik Evangeličanskega kalendarija in od 1923 Duševnega lista ... Z Janošem Flisarjem sta pisala Prekmurja znamenite može ...

LETA 1901 UMRL IGNACIJ MRAK

misijonar, duhovnik in škof (* 1810)

Baragov naslednik v škofiji Sault Ste Marie and Marquette, se je rodil 16. oktobra 1810 v Hotavljah pri Poljanah. Leta 1845 je po nekaj letih kaplanske službe odšel v ameriške misijone. Najprej je bil dve leti pri Francu Pircu v Arbre Croche, leta 1859 pa ga je Baraga postavil za gen. vikarja. Po Baragovi smrti 1868 je bil imenovan za njegovega naslednika. Kasneje se je zaradi bolezni odpovedal škofovski službi, nekaj let je misijonaril tudi med Indijanci v Eagle Townu, potem pa se je vrnil v Marquette in bil do smrti hišni duhovnik. Zvest sodelavec in Baragov naslednik je pokopan v marquetski stolnici.

LETA 1923 ROJEN CENE AVGUŠTIN

UMETNOSTNI ZGODOVINAR († 2010)

Kranj, srce Gorenjske, je bil njegova ljubezen. Po ljudski šoli v rojstni Radovljici je bil nekaj časa na škofijski gimnaziji v Šentvidu, nato pa se je izšolal za učitelja. Po vojni je študij umetnostne zgodovine v Ljubljani zaključil z doktorsko tezo o zgodovinskem in umetnostnem razvoju Kranja. Po študiju je bil kustos in ravnatelj novo ustanovljenega muzeja v Kranju. Kot priznan strokovnjak za arhitekturni razvoj starejših mest je sodeloval s tujimi strokovnjaki in ustanovami, zlasti avstrijskimi.

LETA 1944 UMRLA MARA HUS

PRIMORSKA BEGUNKA, ŽRTEV VOJNE (* 1900)

Pisateljica Mara Hus, rojena v Sežani leta 1900, se je po italijanski zasedbi Primorske leta 1918 kot begunka umaknila v Jugoslavijo, kjer je opravljala različne službe, nazadnje je bila bolničarka in zaščitna sestra v Beogradu, Strugi, Bitoli in Banja Luki, kjer so jo Nemci ustrelili z vsemi sostanovalci v hiši. Pisala je povesti in črtice, v avtobiografskih knjigah Njene službe (1933) in Živa plamenica (1938) opisuje tudi življenje Slovencev na jugoslovanskem jugu.

LETA 1946 UMRL AVGUST PAVEL

pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, učitelj in muzeolog (* 1886)

Jezikoslovec, etnolog in pesnik Avgust Pavel, doma s Cankove, je imel očeta evangeličana in mater katoličanko, ki je bila globoko verna. Od enajstih otrok so štirje izbrali duhovni poklic: dve hčerki sta postali redovnici, dva sinova pa redovnika salezijanca. Avgust je bil tretji otrok. Šolal se je povečini na Madžarskem, leta 1913 je na univerzi v Budimpešti doktoriral iz slovanskega jezikoslovja. Bil je tudi ‘slovenski’ pesnik, ki pa je pisal le v madžarščini.

več:
S Čuk, Avgust Pavel: Obletnica meseca, v: Ognjišče 9 (2006), 38-39.

iskalec in zbiralec: Marko Čuk

LETA 1804 ROJEN MIHAIL IVANOVIČ GLINKA

RUSKI SKLADATELJ, ZAČETNIK RUSKE NARODNE GLASBE († 1857)

Glinka je bil prvi ruski skladatelj, ki je gorel za ideal, da bi pisal rusko glasbo. Njegov edini cilj je bil: postaviti rusko nacionalno glasbo na čvrste temelje, upoštevajoč prvine ruske ljudske glasbe. To je uresničil v svoji operi Ivan Susanin (1836) s pripovedjo o pogumnem kmetu, ki se je žrtvoval, da bi rešil carja in domovino. Opero Ruslan in Ljudmila (1842) je napisal na besedilo Puškinove pesnitve. Glasbeni zgodovinarji sodijo, da je to prva resnično ruska opera.

LETA 1854 UMRLA JOSIPINA TURNOGRAJSKA

PISATELJICA, PESNICA IN SKLADATELJICA (*1833)

»Slave dan je veselo zabliščal. Njeni sinovi hite ji vsak svoj davek prinesti, vsaki ji hoče po svoji moči pokazati, da je nje vreden sin. In zakaj bi njene hčere ravno tiste želje ne imele? Ta misel je vzrok, da sem tudi jaz poskusila kaj v milem svojem jeziku pisati, – da se predrznem eno povestico iz svoje nabirke na beli dan poslati in Vas prositi, da bi jo v svojo pridno Bčelo vzeli. Ljubo bi mi bilo, da bi že v februarskem zvezku natisnjena bila, in sicer, ako je le mogoče, brez da bi se oblike popravile. Josipina Turnograjska naj bo moje ime, ker je Turnski grad moj dom. Ako bode ta perva poskušnjica mladiga nevajinega peresa dopadla, hočem še nektere njenih sestric vaši marljivi Bčeli poslati. Sprejmite priporočenje iskrene Slovenke.« Tako je v svojem pismu 11. januarja 1851 nagovorila še ne osemnajstletna Josipina Urbančič urednika celovškega lista Slovenska bčela Antona Janežiča, ko mu je poslala svojo prvo povestico Nedolžnost in sila. Njena želja je bila izpolnjena.

več:
S. Čuk, Josipina Turnograjska: Obletnica meseca, v: Ognjišče 7 (2013), 48-49.

LETA 1884 ROJEN IVAN VURNIK

ARHITEKT, URBANIST, UTEMELJITELJ MODERNE ARHITEKTURE NA SLOVENSKEM († 1971)

Rojen v Radovljici, študiral na Dunaju, kjer se je seznanil z Wagnerjevo mojstrsko šolo, delal je v biroju za načrtovanje novega Hofburga. Potem se je vrnil domov, leta 1919 v Ljubljano, kjer je zaslužen za ustanovitev oddelka za arhitekturo na TF. Ustvarjal je pod vplivom ekspresionizma in secesije. Nekaj njegovih del: Zadružna gospodarska banka v LJ, sanatorij za pljučne bolezni na Golniku, Sokolski dom na Taboru, Narodni dom v Kranju, mozaični okras fasade na baziliki na Brezjah in v atriju med cerkvijo in samostanom kapelica v čast Sv. Frančišku Asiškemu v stilu slovenske planinske koče, načrt za cerkev in uršulinski samostan v Rimu ...Sodeloval je pri prenovi nekaterih cerkva in obenem izdelal vrsto tabernakljev, kelihov in drugih liturgičnih predmetov. Vurnik je bil eden prvih, ki je pri nas uvajal načelo funkcionalne arhitekture.

njegovo razmišljanje:

• Poslanstvo arhitekturnega izobraževanja je graditi ljudem, živalim in rastlinam zavetja, ki jim bodo všeč tako zaradi njihovih fizičnih lastnosti, kot zaradi psiholoških prednosti, ki so v vseh pogledih dosegla vrhunec svojega razvoja. Arhitektovo delo bi moralo vzgojno delovati na vse tiste, ki še niso dosegli plemenitih višav človeške biti. Odkrivati bi moralo nagnjenje, ki je v skladu s tem ciljem.
  
• Moj idealni cilj je bil od vsega začetka ustvariti pri nas tipično slovensko arhitekturo. Sam sem ustvarjal tako, kakor vsak ptič sam iz svojega čuta poje. Kdor tako hoče, ta mora nekaj znati, mora imeti fantazijo in za to potrebno ustvarjalno moč ... Moja deviza je bila: vedno iz sebe ustvarjati in vsako priložnost izrabiti za povečanje ugleda slovenske arhitekture v tujini. To sem tudi dosegel.

več:
S. Čuk,  Ivan Vurnik (1884-1971): Obletnica meseca, v: Ognjišče 4 (2021), 38-39.

LETA 1939 ROJEN JOŽE TRONTELJ

NEVROLOG, PROFESOR, PREDSEDNIK SAZU, AKADEMIK († 1913)

»Življenje je čudež, dvignjen visoko nad čudeže ne žive narave ... Poseben čudež pa je, koliko vsega, kar bo določalo značaj, nadarjenost in sposobnosti prihodnjega otroka in odraslega, je že vgrajeno v semenčico, jajčno celico in v zigoto, začetek človeškega bitja. V drobceni prvi celici novega bitja, z golim očesom komaj vidni kot majcena pikica, je zapisana nepredstavljivo bogata in raznovrstna dediščina. So zapisani dosežki milijonov in milijard let razvoja živega sveta. Je zapisan velik del prihodnosti novega človeka in njegovega potomstva. V človeško bitje je vsajeno nekaj božanskega. Karkoli manj kot varstvo od spočetja do naravnega konca bi bilo za tak čudež premalo.« To je nekaj stavkov iz razmišljanja, ki ga za revijo Božje okolje zapisal nekaj dni pred nenadno smrtjo, 9. decembra 2013, dr. Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, mednarodno ugledni strokovnjak na področju bioetike. Ko je akademik pisatelj Alojz Rebula ta njegov sestavek prebral, je zapisal: »Imam ga za enega največjih duhov, kar smo jih Slovenci imeli.«

več:
B. Rustja, dr. Jože Trontelj, predsednik SAZU. Dragocena značilnost katoliške etike je njena doslednost: Gost meseca, v: Ognjišče 6 (2008), 8-12.
S. Čuk, dr. Jože Trontelj. V človeško bitje je vsajeno nekaj božanskega: Pričevanje, v: Ognjišče 3 (2014), 30-31.

nekaj njegovih misli:

• Nesprejemljivo je, da bi človeško bitje ustvarili in potem žrtvovali za koristi drugega človeškega bitja, pa čeprav naj bi s tem pozdravili hudo bolezen.
  
• Vsi ljudje smo dediči religijskih vrednot. Brez njih se ne bi razvile, ne bi obstale civilizacije. Religijske vrednote so temelj svetovne etike, so podlaga urejenemu človeškemu življenju.
  
• Doslednost je na primer v pogledu, da človeško bitje zasluži varstvo življenja od samega spočetja do naravne smrti.
  
• Ko zdravnik ne more več ohraniti zdravja niti rešiti življenja, se znajde pred vprašanjem, ali naj vseeno nadaljuje ukrepanje, ki bo življenje podaljšalo, čeprav bo to verjetno pomenilo le podaljšanje agonije. Pogosto se težko odloči. Preprosto razumevanje pravi, da je dolžnost zdravnika, da tudi v navidez brezupnem položaju življenje ohranja, dokler je to mogoče.
  
• Pravice do življenja ne spremlja nekakšna zrcalna pravica do smrti. Treba pa je reči, da je človeško bitje deležno najmanj varstva prav v dveh položajih največje nemoči in odvisnosti – na začetku življenja, ko je šele zarodek, in v zadnjih dnevih življenja, ko je smrt blizu.
  
• Ne mislim, da je človek danes bistveno manj moralen, kot je bil nekoč. Nekaterih etičnih dilem se zaveda morda celo bolj izostreno. Razlika pa je v moči, ki jo je razvoj znanosti dal ljudem v roke.
  
• Ugled akademije je vreden toliko, kot je vreden ugled njenih članov, seveda pa je odvisen tudi od neoporečnosti in tehtnosti njenih nastopov v javnosti.

o njem:

• Življenjska pot pokojnega akademika je tako bogata, da je ni mogoče povzeti z nekaj besedami. Poudaril pa bi rad predvsem naslednje: Človek globoke osebne vere in zgleden kristjan je s svojim akademskim delom, predavanji, srčno dobroto, dialoško odprtostjo, toda hkrati tudi jasno besedo odločilno zaznamoval slovenski in širši evropski prostor. (škof Anton Jamnik)
  
• Lahko rečemo, da je dr. Trontelj kot predsednik SAZU tej ustanovi vrnil tisti ugled, ki bi ga morala kot zbor narodne intelektualne, znanstvene in umetniške elite imeti,« Težko bo najti takemu človeku na tistem sedežu enakovrednega naslednika. (Alojz Rebula)

LETA 1901 UMRLA PAVLINA PAJKOVA

PESNICA IN PISATELJICA Z 'ŽENSKO' TEMATIKO (* 1854)

V italijanskem mestu Pavia rojena Pavlina Doljak (9. aprila 1854) se je začela učiti slovenščine pri šestnajstih letih. Po poroki (1872) s filozofom in politikom Jankom Pajkom je veliko živela v tujini ter prijela za pero. Pisala je sentimentalne ljubezenske pesmi ter novele in črtice z meščansko družinsko 'žensko' tematiko. Njena dela je ostro zavrnil pisatelj Fran Govekar.

več:
S. Čuk, Pavlina Pajkova (1854-1901). (Obletnica meseca). Ognjišče, 2014, leto 50, št. 4, str. 48-49.

njena misel:

• Kljub nehvaležnosti otrok je materina ljubezen najstanovitnejša ljubezen na svetu.

LETA 2021 UMRL TONI GAŠPERIČ

UČITELJ, HUMORIST, VODITELJ, PISATELJ (* 1945)

Tretji od šestih otrok revne belokranjske družine iz Metlike je hodil skozi življenje »z nasmejanimi usti, s svetlobo v srcu«. Po poklicu je bil učitelj, po poslanstvu humorist, pisatelj, pisec besedil za zabavno in narodno glasbo, sodelavec in voditelj različnih slovenskih radijskih oddaj (Veseli tobogan, Prizma optimizma). Objavil je več zbirk humoresk, leta 2002 avtobiografske spomine Povej jim, leta 2012 pa zbirko humoresk z naslovom Njen zlati nasmeh.

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Nekdaj je bila po vseh slovenskih pokrajinah navada, da so fantje na začetku meseca maja sredi vasi postavljali mlaje, visoke smreke ali jelke z obeljenim deblom in zelenim vrhom. Ta običaj se je še najbolj ohranil po nekaterih vaseh v tržaški okolici (v Dolini, Boljuncu, Mačkoljah). Kakšen pomen ima ta običaj? (Polde)

Znani slovenski narodopisec dr. Niko Kuret v svoji knjigi Praznično leto Slovencev piše, da postavljanje mlajev ('mladega drevesa') ni slovenska posebnost in sega v predkrščansko dobo. »Po nekaterih razlagah so drevo postavljali nekoč v čast obnovljene drevesne rasti, pozneje pa se je prvotni pomen zabrisal. Predvsem so šego prevzeli mladeniči, ki so jih začeli postavljati svojim izvoljenkam. Nazadnje se je prenesla navada tudi na praznik svetega Rešnjega Telesa in na nekatere slavnostne dneve: poroko, birmo, novo mašo. Mlaj tedaj docela izgubi svoj prvotni pomen in postane zgolj glasnik občestvenega veselja.« Ko so fantje postavljali mlaje na prvi maj ali na začetku tega meseca, so vasi med seboj tekmovale, katera bo postavila višji in bolj okrašeni mlaj. (sč)

Številne med vami je gotovo razveselila knjiga o papežu Frančišku, ki smo jo izdali prej ko je minilo dva meseca od njegove izvolitve. Še enkrat bi knjigo priporočili vsem, saj v njej poleg življenjepisa najdete tudi druge zanimivosti, fotografije in zapis o stikih papeža s Slovenci.

Med novimi knjigami je tudi ponatis Dnevnika Anamarije. To je že enajsta izdaja knjige za dekleta. Toliko bolj smo veseli, ker tej lahko dodamo še novo, sodobno knjigo za to starostno obdobje Dr@gi dnevnik.

Z omembo teh dveh knjig vam priporočam, da tudi v prihodnje kupujete ob birmah, prvih obhajilih, krstih, godovih in rojstnih dnevih ter ob drugih priložnostih knjige ter druge izdaje naše založbe. Za nekatere priložnosti smo vam pripravili tudi posebne pakete. Tudi letos ste, kljub krizi, naročali precej knjig in drugih izdelkov, primerih za obdarovanje ob prejemu zakramentov. To, da kupujete knjige pri nas, pomeni, da jih tiskamo v višji nakladi in da so zato lahko cenejše. Tudi zato vas spodbujamo, da ostanete zvesti Ognjišču. Modro je podariti knjigo, saj je knjiga pomočnica za reševanje življenjskih problemov in za rast v veri.

Življenjska vprašanja odstira tudi knjiga o problemu zasvojenosti z igralništvom. V prihodnosti bo izšla v zbirki Življenjske smernice, v kateri je že izšla knjiga o motnjah hranjenja, o žalovanju in smrti, pa knjiga z naslovom Poti skozi depresijo, knjiga p. Vidra o Zakonu, ki osrečuje. Načrtujemo tudi knjigo, ki govori o bolečini izgube otroka in o tesnobnosti ob ločitvi. A o teh knjigah več v prihodnosti, sedaj bi vam res še enkrat priporočil zbirko, ki pomaga reševati pereča življenjska vprašanja.

Med našimi novimi izdajami omenimo tudi drobno knjižico Rožni venec s podobami. S pomočjo podob in misli blaženega Janeza Pavla II. na začetku vseh štirih delov nam bo pomagala globlje moliti in premišljevati rožni venec. Pripravili smo tudi poseben paketič, v katerem je knjižica in rožni venec v škatlici. Paketič, ki stane samo 4,70 € (sama knjižica pa 2,90 €), je lepo darilo.

Tretjo soboto v juniju bo, kakor je že 45. letna tradicija, romanje bolnikov, invalidov in ostarelih na Brezje, ki ga že od samega začetka organizira naša revija. Vsak mesec lahko v Ognjišču preberete zgodbo invalida. Ko je ustanovitelj Ognjišča Franc Bole obiskoval invalide in opazil, kako so nekateri osamljeni in kako radi bi poromali, se je odločil za organizacijo romanja na Brezje, ki se spremenilo v enega največjih romanj v Sloveniji. Vabimo prostovoljce, da se nam pridružijo pri organizaciji in izvedbi romanja. Prav tako vas vabimo, da ostarelim, invalidom ali bolnikom organizirate prevoz do Brezij. Gotovo je to lep izziv za župnijske ali dekanijske Karitas, da poskrbijo za romarje, ki sami ne morejo poromati.

Vabimo vas, da obiščete našo prenovljeno spletno stran, da tam ali pa 'peš' rešite anketo o vsebini Ognjišča. Na naši spletni strani je vse več vsebin. S te strani lahko greste tudi v našo spletno knjigarno (http://knjigarna.ognjisce.si), kjer si lahko ogledate in naročite knjige in druge izdaje naše založbe.

Ste že kdaj bili v trgovini z ličili in niste natančno vedeli, kaj kupiti in kako vprašati za nasvet, da ne bi izpadli trapasto? Točno to se je nekoč zgodilo Maji, nekaj let nazaj maturantki Škofijske gimnazije, danes uspešni 26-letni podjetnici. Zanimiva in ne najbolj prijetna izkušnja je bila ena od idej in razlogov, kako začeti nekaj, pri čemer si lahko sam svoj šef. Maja danes pravi: »Bolje, da kregam sama sebe, kot da me kdo drug.«

Z mladimi iz župnije Ptuj – sv. Ožbalt smo govorili posledicah krize. Ob tem smo se spraševali, ali znamo biti pozorni, občutljivi za revščino, ki se dogaja med nami? Ob tem pa pogosto kristjani govorimo: »Ja, bi pomagali, ja, bi se pogovarjali ...« - torej govorimo v oblačkih, ni pa nič konkretnega. Kako so torej mladi odgovorili na potrebe socialne stiske v njihovem okolju? Kako bi odreagirali in kako bi priskočili na pomoč nekomu, ki je pomoči potreben?

Spletni portal mladi.net je praznoval desetletnico svojega delovanja. Praznovanje so si zamislili malce drugače - Hana in Grega Strajnar, starša 3-letne Evelin, ki ima redko prirojeno okvaro, Rok Mulec, študent anglistike in glasbenik, ki je slep od rojstva, slikar Vojko Gašperut – Gašper, ki je hrom zaradi skoka v morje, in Alison Kogoj, ki se je svoja poletja odločila preživeti z otroki v Južni Ameriki in Afriki so pričevali o lepoti življenja in prav to je eden od stebrov portala mladi.net.