• Ana Roza Gattorno, bl., † 1900, vdova in redovna ustanoviteljica v Rimu
• Anton Middleton, bl., 1159, duhovnik in mučenec v Londonu
• Bartolomej Pucci-Franceschi, bl., † 1330, duhovnik reda manjših bratov
• Dominik Savio, sv., † 1857, mladenič
• Eadbert, sv., † 698, škof v Lindisfarni v Angliji
• Edvard Jones in Anton Middleton, bl., † 1590, duhovnika in mučenca v Londonu v Angliji
• Evodij, sv., 1. st. ?, škof
• Falko, bl., † 1146, opat v Cavi pri Salernu v Kampanji
• Frančišek de Montmorency Laval, bl., † 1708, škof v Quebecu v Kanadi
• Gavdencij, sv., 4. ali 6. st., varuh popotnikov v Reciji
• Jakob, sv., † ok. 259, diakon, mučenec iz Lambese v afriški Numidiji
• Jožef Mindszenty, † 975, madžarski kardinal
• Marija Devica Srednica vseh milosti
• Marija Katarina Troiani, bl., † 1887, italijanska frančiškanska tretjerednica v Kairu
• Marjan, lektor, in Jakob, diakon, sv., † ok. 259, mučenca iz Lambese v afriški Numidiji
• Petrina Morosini, bl., † 1957, delavka, mučenka svete čistosti iz škofije Bergamo (6. april, god 6. maj)
• Venerij, sv., † 409, škof v Milanu

• Afrodizij in tovariši, sv., 3./4. st.?, mučenci v Palestini (tudi 4. maj)
• Angel, sv., † 1225, karmeličan v Likati na Siciliji
• Atanazij, sv., 10. st., škof v Korintu na Peloponezu
• Avertin, sv., † 1189, diakon v Toursu v Franciji
• Benvenut Mareni, bl., † 1289, manjši brat v Recanatiju v Italiji
• Brito, sv., † 386, škof v Trierju v Nemčiji
• Edmund Ignacij Rice, bl., † 1844, irski ustanovitelj Družbe krščanskih bratov za vzgojo mladine
• Evtimij, sv., † ok. 305, diakon in mučenec v Aleksandriji v Egiptu
• Geruncij, sv., † ok. 472, škof v Milanu v Italiji Godehard
• Gotard (Godehard), sv., † 1038, menih in škof
• Hilarij, sv., † 449, škof v Arlesu v francoski Provansi
• Jovinijan, sv., 3. st., škof v Auxerru v Franciji
• Katarina Cittadini, bl., † 1857, vzgojiteljica zapuščenih otrok in redovna ustanoviteljica iz mesta Somasca
• Maksim, sv., † 350, jeruzalemski škof
• Mavroncij, sv., † 702, opat in diakon v Franciji
• Nicetij, sv., 5. st., škof v Viennu v Franciji
• Nuncij Sulprizio, bl., † 1836, mladenič iz Neaplja
• Sacerdos, sv., † 720, škof v Akvitaniji

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Avgust na 183. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2016 z imenom Avgust poimenovanih 883 (1971: 4312; 1994: 1712; 2011: 1.027) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da je zanimanje za to ime v zadnjih desetletjih zelo upadalo. Različice imena Avgust so August (2016: 44; 2011: 53), Augustin (38), Avgustin (24), Auguštin (22), Avguštin (2016: 543; 2011: 654), Gusti (10). Ženska oblika imena Avgust je Avgusta (1971: 256; 1994; 123; 2011: 68; 2016; 60) z različicami Augusta (manj kot 5), Gusta, Gusti (6), Gustika.

God:
• 15. januar
• 26. januar
• 4. maj
• 7. maj
• 27. maj
• 3. avgust
• 28. avgust
• 20. september
• 24. november (sv. Avguštin)

in

• 15. januar
• 7. oktober (Avgust)

Ime Avgust izhaja iz latinskega imena Augustus. Prvi Avgust, tj. Augustus s prvotnim pomenom 'častitljiv, veličasten, vzvišen' je bil Gaius Julius Caesar Octavianus Augustus, prvi rimski cesar, ki je umrl leta 14. Častni naziv Augustus je dobil leta 27 pred Kr.. Latinski pridevnik augustus 'posvečen, svet; častitljiv, veličasten, vzvišen' izhaja iz glagola augeō 'pospeševati rast, oplajati; (po)večati, (po)množiti, ojačiti, okrepiti, pospeševati; rasti, narasti; pretiravati; poveličevati, hvaliti; povzdigovati itd.'

Po rimskem cesarju Avgustu je poimenovan mesec avgúst (podobno julij po Juliju Cezarju), latinsko Augustus mensis, ter zgodovinski poimenovanji avgúst 'naslov za rimske cesarje od cesarja Oktavijana naprej' in avgústa 'naslov za ženo ali sorodnico rimskih cesarjev od cesarja Oktavijana naprej', dalje slovensko avgústovec 'cesarjev dvorjan' in avgústovka 'cesarjeva dvorjanka' in 'hruška'. Po imenu Avgust pa je tako kot po nekaterih drugih znanih imenih nastalo poimenovanje za komično figuro ávgust 'burkež, klovn', npr. V cirkusu je za avgusta; igrati neumnega avgusta. Ustrezni nemški izraz je der dumme August, obstaja pa tudi izraz der grüne August (tudi die grüne Minna) 'intervencijsko vozilo; vozilo za prevoz aretirancev', slovensko marica, hrvaško ali srbsko crna marica, angleško Black Maria, češko zelený anton.

Avgusta sta v koledarju dva:

• Avgust Chapdelaine in Neža Tsao-Kone, sv., † 1856, francoski misijonar in kitajska laikinja, mučenca (28. februar, god 15. januar)
• Avgust, sv., † ok. 560, duhovnik iz bližine Bourgesa v Franciji (7. oktober)

Goduje pa tudi na god sv. Avguština. Najbolj znani  Avguštin je 28. avgusta  Avguštin Avrelij, severnoafriški škof, cerkveni učitelj (u. leta 430), polleg njega pa so v koledarju svetnikov še:

• Avguštin Zhao Rong, sv., † 1815, prvi Kitajec, mučenec (15. januar)
• Avguštin Erledsson, sv., † 1188, škof norveške škofije Nidaros (26. januar)
• Avguštin Webster, sv., † 1535, angleški mučenec (4. maj)
• Avguštin Roscelli, sv., † 1902, duhovnik in vzgojitelj mladine iz Genove v Italiji (7. maj)
• Avguštin Canterburyjski, sv., † ok. 604, apostol Anglije (26. maj, god 27. maj)
• Avguštin Kažotić, bl., † 1323, škof iz Trogira (3. avgust)
• Avguštin Pakin tovariši, sv., † 1840, korejski mučenci (31. januar, god 20. september)
• Avguštin Yi, Agata Kim in sedem tovarišev, sv., † 1839, korejski mučenci (24. maj, god 20. september)
• Avguštin Yu, sv., † 1839, korejski katehist, mučenec (22. september, god 20. september)
• Avguštin Huy in Nikolaj The, sv., † 1839, mučenca iz Vietnama (13. junij, god 24. november)
• Avguštin Schoeffler, sv., † 1851, misijonar v Vietnamu in mučenec (1. maj, god 24. november)

Ime Florijan je med moškimi imeni v Sloveniji na 296. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2010 z imenom Florijan poimenovanih 384 (1971: 521; 1994: 351) oseb. Različice: Florian (2010: 59), Florjan (356), Ferjan, Herjen. Ženski obliki: Florjana (2010: 102), Florijana (100).

God:
• 4. maj

Florijan z različicama Florjan in Florian izhaja iz latinskega imena Florianus. To je izpeljanka iz latinskega imena Florus. Ime Florus pojasnjujejo z latinsko besedo florus 'cvetoč, svetel, sijajen, krasen'. Slovenska različica imena Florijan je Cvetko, ki ima žensko obliko Cvetka.

Ime Florjan je bilo v času nastajanja priimkov precej znano, zato so iz njega nastali številni priimki, kot Florjan, Florjanc, Florjančič, Florjanič, Florijan, Florijanc, Florijančič, Ferjan, Ferjanc, Ferjančič, Flere.

Florijan se je imenoval tudi pri nas zelo znan svetnik, ki je bil rimski vojščak, mučenec v času rimskega cesarja Dioklecijana (v koledarju 4. maja). Velja za zavetnika pred ognjem, sušo, povodnijo in vojsko. Za svojega zavetnika so si gaizbrali tudi gasilci.Praznik sv. Florjana ali Florjanovo je bil nekoč zlasti čas fantovskih praznikov ter številnih šeg in navad. Praznovanje sv. Florjana ali florjanovanje se je ponekod združilo z jurjevanjem. Na Florijanovo je v Gradišču v Slovenskih goricah Florjanov sejem. V Sloveniji je 44 cerkva sv. Florijana. Po njih je poimenovano več krajev in zaselkov, npr. Florjan pri Gornjem Gradu, Florjan nad Zmincem v škofjeloški občini, zaselek Skorna pri Šoštanju Šentflorjan, Števerjan, italijansko San Floriano, naselje v Goriških Brdih, ki je zdaj v Italiji. Na sv. Florjana se nanaša tudi Cankarjeva dolina šentflorjanska, npr. v njegovi drami Pohujšanje v dolini šentflorjanski.

Papež Frančišek je prinesel nov slog papeževanja. Ta je opazen že pri njegovi obleki, pa tudi v dejstvu, da se ni preselil v apostolsko palačo, ampak stanuje v Domu sv. Marte, kjer v tamkajšnji kapeli vsak dan mašuje in na njemu lasten prisrčen način nagovarja udeležence maše. Včasih je kar neverjetno konkreten. Tako je ob berilu, ki opisuje mučeništvo prvega mučenca Štefana dejal, da obrekovanje uničuje Božje delo. V prejšnjih nagovorih je poudaril, da ponižnost pomeni napredek v krščanskem življenju, da nas Gospod odrešuje s svojo ljubeznijo ... K mašam je povabil tudi vrtnarje in ljudi, ki skrbijo za snago v Vatikanu, torej 'najnižje'.

Poleg tega, da je sprejel predsednika Organizacije združenih narodov in Nobelovega nagrajenca za mir, ni mogel iz svoje kože in je tako 27. marca pisal obiskovalcem rimske Karitas: »Zahvaljujem se vam, za vašo bližino in naklonjenost. Naj vam Bog bogato poplača. Hvala vam, ker molite zame ..., ker sem molitve zelo potreben. Vedite, da vas nosim v svojem srcu in da sem vam vedno na razpolago.«

Novi papež je za poskrbel za posebno presenečenje, ko je imenoval skupino osmih kardinalov, ki mu bo svetovala pri vodenju vesoljne Cerkve in ki naj bi preučila osnutek ponovnega pregleda apostolske konstitucije Pastor bonus, ki ureja delovanje rimske kurije. S tem je sledil predlogom, ki so jih kardinali dali že na zasedanjih pred konklavom. Skupino sestavljajo kardinali z vseh celin.

Ime Jakob je med moškimi imeni v Sloveniji na 57. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 4.718 (1971: 5076; 1994: 2732; 2010: 3.692) oseb. Različice: Jak (2016: 11: 2010: 8), Jaka (1971: 134; 1994: 1596; 2010: 3729; 2016: 5.001- 56. mesto), Jakob, Jaš (1994: 7; 2010: 35; 2016: 88), Jaša (1980: 22; 1994: 91; 2008: 426; 2016: 747). Ženske oblike: Jakoba, Jakobina (2010: 19; 2016: 15), Jakica (14) Jaša (13).

God:
• 16. januar
• 18. januar
• 28. januar
• 14. marec
• 14. april
• 3. maj
• 6. maj
• 23. junij
• 15. julij
• 25. julij
• 20. september
• 1. november
• 19. november
• 24. november
• 27. november
• 28. november

Jakob je svetopisemsko ime. K nam je prišlo prek latinskega Jacobus in grškega Iakōb iz hebrejskega Jaakób. Izvor tega največkrat povezujejo s hebrejskim hákeb 'peta', ker se je Jakob rodil kot dvojček drugi in se držal svojega brata Ezava za peto: 'on drži za peto, on sledi za kom'. Nekateri navajajo še pomen 'ki prevari' ali 'Bog naj varuje'.

Ime Jaša je nastalo po krajšanju iz imena Jakob. Tvorjeno je s priponskim obrazilom ša, tj. Ja- + ša, ki je ruskega izvora in je imelo prvotno manjšalni in (ali) ljubkovalni pomen (prim. še Saša iz Aleksander, Griša iz Grigorij). Zaradi končnega -a se je prvotno moško priponsko obrazilo pri nas pričelo uporabljati tudi za ženska imena, ki so v nekaterih primerih pogostejša od enako pisanih moških, npr. Saša. Ime Jaka je tvorjenka na a iz skrajšane oblike imena Jakob, tj. iz Jak.

Jakob je angleško Jacob in James, skrajšano Jim, Jimmy, škotsko Jamie (tudi žensko), francosko Jacques, ženska oblika Jacqueline, italijansko Giacomo, starejše Giacobbe, nemško Jakob, češko Jakob, skrajšano Jaka, Jakeš, Kobeš, Kuba, hrvaško Jakov, Jakob, Jakub. Iz imena Jakob in njegovih različic je nastalo precej priimkov, npr. Jakac, Jakelj, Jaki, Jakil, Jaklič, Jakobčič, Jakobe, Jakobec, Jakobin, Jakomin, Jakop, Jakopec, Jakopič, Jakopin, Jakoš, Jakše, Jakšič, Kebe, Kobe, Kobetič.

V koledarju je več svetih Jakobov:

• Jakob, sv., 5. st., škof v francoskem mestu Tarentaise (16.januar)
• Jakob, sv., 6. st., puščavnik v Palestini (28. januar)
• Jakob, sv., † ok. 259, diakon, mučenec iz Lambese v afriški Numidiji (6. maj)
• Jakob, sv., 8. st., škof v Dijonu v Franciji (23. junij)
• Jakob, sv., 338, škof v Nisibeni (15. julij)
• Jakob, sv., † 344, duhovnik v Perziji (1. november)
• Jakob Benfatti, sv., † ok. 1322, škof v Mantovi v Italiji (19. november)
• Jakob Chastan, sv., † 1839, mučenec v Koreji (21. september, god 20. september)
• Jakob Do Mai Nam in tovariši, sv., † 1838, mučenci v Vietnamu (12. avgust, god 24. november)
• Jakob Hilarij Barbal Cosan, sv., † 1937, šolski brat, mučenec, ustreljen v španski revoluciji (18. januar)
• Jakob in Azes, sv., 4. st., duhovnik in diakon, mučenca v Perziji (14. april)
• Jakob iz Marke (Markič), sv., † 1476, ljudski pridigar (28. november)
• Jakob Razrezani, sv., † ok. 420, mučenec v Perziji (27. november)
• Jakob Mlajši, sv., 1. st., apostol (3. maj)
• Jakob Starejši, sv., † 44, apostol (25. julij)

Med moškimi imeni je ime Filip na 116. mestu. Tako se je konec leta 2007 imenovalo 1828 (1971: 1121; 1994: 984) oseb. Iz podatkov je tudi razvidno, da se je zanimanje za ime Filip v zadnjih dveh desetletjih zelo povečalo. Obstajata tudi zelo redki skrajšani obliki Lipče in Lipe, a se večinoma uporabljata le kot klicni obliki. Ženska oblika imena Filip je Filipa (1994: 10; 2007: 11) z izpeljanko Filipina (1994: 36; 2007: 28).

God:
• 3. maj
• 11. maj
• 12. maj
• 26. maj
• 10. julij
• 15. avgust
• 22. avgust
• 11. oktober
• 22. oktober
• 25. oktober

Ime Filip izhaja iz latinskega imena Philippus, to pa iz grškega Fílippos z nekdanjim pomenom 'ljubitelj konj'. Grško ime je zloženka iz grškega filéo 'ljubim, imam rad' in híppos 'konj'. Obe grški besedi najdemo v tujkah, kot filozof, filologija, germanofil, rusofil in hipodrom.

Iz imena Filip in njegovih oblik so nastali priimki Fila, Filej, Fili, Filip, Filipan, Filipančič, Filipčič, Filipič, Filipec, Filipšek, Filipovič, Lipe, Lipej, Lipše, Pipan.

Filip je ime več svetnikov. Prvi je apostol Filip iz Betsajde ob Galilejskem jezeru, ki je bil križan okrog leta 90 (v koledarju 3. maja). Velja za zavetnika klobučarjev in suknarjev. V Sloveniji je 8 cerkva sv. Filipa in Jakoba. Po sv. Filipu je poimenovan tudi mesec maj z izrazoma šentlipovšek in šentlipušnik, hrvaško kajkavsko filipovščak. Iz imenske oblike Lipe je nastal tudi izraz lipe 'omejen, neumen človek'. Iz zgodovine znan Filip je Filip Makedonski, oče Aleksandra Makedonskega. V zvezi z njim je izraz filípika 'oster, napadalen govor ali članek', ki je nastal po grškem filippikós 'Demostenovi govori proti Filipu Makedonskemu'.

Ime Boris je med moškimi imeni v Sloveniji na 28. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 z imenom Boris poimenovanih 8374 (2008: 8506; 1994: 9091; 1971: 6957) moških oseb. (Možne) različice imena Boris so: Bor (2012: 820), Bora (14), Boran (5), Borče (17), Borči, Borčo (7), Bore (36), Borislav (391), Borivoj (55), Borjan (8), Borko (67), Boro (246), Boroslav. Ženska oblika imena Boris je Borisa z (možnimi) različicami Bora (2012: 18), Borica (9), Borislava (72), Borislavka (20), Borjana (12), Borka (217).

God:
• 2. maj
• 24. julij

Ime Boris je bilo kot tudi druga slovanska imena sprejeto v naš imenski fond v zadnjih desetletjih 19. stoletja. Zelo se je uveljavilo po drugi svetovni vojni. Približno tri četrtine zdaj živih Borisov je namreč iz obdobja od 1951 do 1980. Navadno ga razlagajo kot skrajšano obliko iz slovanskega zloženega imena Borislav (prim. Borim iz Borimir). To je zloženka iz velelnika bori glagola boriti se in sestavine slav v pomenu 'slaven'. Ime Borislav je torej prvotno pomenilo 'kdor je slaven po borjenju, kdor naj bi se boril za slavo'. Ime Boris izvorno povezujejo tudi z imenom bolgarskega vladarja Bogoris, Borisis, ki je bil krščen za Mihaela leta 864 in je umrl 2. maja leta 907. Bolgarsko ime Bogoris razlagajo iz mongolskega bogori 'majhen'.

V koledarju je 2. maja bolgarski knez Boris Mihael († 907); 24. julija pa brata Roman in David (prej Boris in Gleb, gl. starorusko Povest' vremennyh let in Žitije Borisa in Gleba), kijevska kneza, mučenca († leta 1015)