4. september

Tudi jaz sem rožica, v božji vrtec vsajena,« poje dekle v naši ljudski pesmi Rožic ne bom trgala. V božjem vrtu – na tem svetu so rože najrazličenjših barv in vonjav. To smo mi ljudje. Nekateri pod soncem božje milosti dosežejo popolno lepoto in milino. To so svetniki in svetnice. Današnja svetnica je 'božja roža' tudi po imenu, kajti ime Rozalija po naše pomeni 'roža' in 'lilija'.

Najstarejši življenjepisi te svetnice, ki je bila najbrž bazilijanska redovnica, so nastali šele kakšnih štiristo let po njeni smrti, zato se nanje ni povsem zanesti. Iz njih bi se dalo izluščiti nekaj dejstev. Rozalija iz Palerma je živela v 12. stol. na otoku Siciliji. Rojena je bila okoli leta 1130 v mestu Palermo, kjer je imel svoj dvor sicilski kralj Roger II. Po materi je bila Rozalija v sorodu z njim, njen oče grof Slnibald pa je bil gospodar nad mestecema Coschina in Rosa. Rozalija se je razcvetela v pravo rožo. Vzgajali so jo kot kraljično. Ko je kazalo, da bo dobila bogatega ženina, pa se je pred snubci umaknila v samoto. Naselila se je v votlini na Monte Reale (Kraljevski gori) nad mestecem Coschino. S seboj je vzela le razpelo (križ) in nekaj nabožnih knjig. Tam je živela v strogi pokori in v prisrčnem duhovnem združenju z Bogom.

Zdelo se ji je, da je preblizu ljudi, zato se je umaknila v še bolj divjo in skoraj nepristopno skalnato votlino na gori Monte Pelegrino (Romarski gori), od koder je zrla dol na Palermo. Tam je živela še bolj spokorno. Umrla je po šestnajstih letih samotnega življenja na današnji dan okoli leta 1166, stara nekaj nad trideset let. Ko so čez več let slučajno našli njeno truplo, je bilo nestrohnjeno. Pravijo, da ga je apnenčasta voda, kapljajoča s stropa, obdala s tanko plastjo prozornega kamna. Glavo je imela naslonjeno na desno roko, v levi je držala križec. Kar v votlini so ji napravili grob.

Ko je leta 1624 v Palermu divjala kuga, so njene posmrtne ostanke prenesli v mestno stolnico, kjer počivajo še danes. Od tedaj jo častijo kot zavetnico proti kugi. Je pa tudi zavetnica mesta Palerma. Popotnika, ki se pripelje v mesto z ladjo, v pristanišču že od daleč pozdravlja njen kip z iztegnjenimi rokami. Na njen god imajo v Palermu vsako leto procesijo z njenim kipom. Domačini in otoški romarji posebno radi obiskujejo votlino na gori Monte Pelegrino, kjer se je Rozalija Jezusu na ljubo odrekla posvetni ljubezni in prijetnostim dvornega življenja, ko je izbrala življenje v molitvi in pokori.

Svetnico upodabljajo kot puščavnico v rjavi obleki in z razpuščenimi lasmi, z vencem belih rož na glavi, z razpelom in mrtvaško glavo v rokah ali opasano s spokorno verigo.

Rozalija je pri nas zelo pogosto žensko ime. Manj razširjene, redke ali zelo redke so različice: Roza, Rozina, Rozika, Roža, Rozi, Rozka, Rozalka, Zalka, Zala, Žalika, Lija, Rožamarija, Rozana, Rožana, Rožica, Rožina, Rosita, Rosvita.

Najprej se vam, dragi bralci, najlepše zahvaljujem za tako dober odziv na naše poletne akcije. Vključno s ponudbami podobic. Akciji Sestavi košarico in Žepna knjiga Ognjišča, v katerih smo vam ponudili poseben popust, se s koncem avgusta končata. Pestro ponudbo podobic pa si lahko ogledate na naši spletni strani. Preveč prostora bi namreč vzelo, če bi vam želeli v vsaki številki Ognjišča predstaviti vse podobice. Smo pa to naredili v avgustovski številki na str. 58. in 59.

Septembra začnemo šolsko pa tudi pastoralno leto. To se pozna tudi v naši ponudbi knjig. Tako vam na str. 59 predstavljamo nekaj knjig za mlade, primerne kot gradivo za mladinska veroučna srečanja, pa tudi za osebno branje. Za veroučna srečanja pa tudi za osebno rast bo zelo koristno branje Katekizma katoliške Cerkve za mlade - YOUCAT. Več o njem sli lahko preberete na str. 93. Katekizem za mlade je izdala Slomškova založba. To založbo bo zaradi znanih težav mariborske nadškofije 1. septembra prevzela naša založba. S prevzemom te založbe in Slomškovih knjigarn v Mariboru in Ptuju smo želeli rešiti pomembno dejavnost izdajanja in širjenja verskih knjig in drugih izdaj.

Poleti je izšla knjiga Zasvojenost z igrami na srečo. Igre na srečo so razširjena oblika zabave. Nekateri ljudje pa na žalost prestopijo mejo in postanejo zasvojeni z igranjem. Knjiga dokazuje, da tudi to zasvojenost lahko premagamo. Knjiga bo zato koristna ljudem, ki menijo, da se oni ali njihovi najbližji preveč posvečajo igranju in bi se te zasvojenosti radi rešili.

Knjiga o zasvojenosti z igralništvom je izšla v zbirki Življenjske smernice. Sorazmerno nova zbirka ponuja odgovore na pereča življenjska vprašanja in jih poskuša reševati. Doslej so v zbirki izšle te knjige: Poti skozi depresijo; Žalovanje – moč in upanje ob izgubi ljubljenega človeka; Kaj se zgodi po smrti; Motnje hranjenja; Zakon, ki osrečuje in Kaj je smisel božiča?. V zbirki pripravljamo pa tudi nekaj drugih knjig, kot odgovore na probleme sodobne družbe.

Kot že nekaj let ob koncu poletja je reviji Ognjišče priložena položnica za akcijo Karitas Za srce Afrike. S sredstvi, nabranimi pri tej akciji, pomagamo potrebnim, zlasti otrokom in družinam v osrednji Afriki. Vemo, da ste mnogi bralci sami v stiski, zato nas preseneča, da številni s svojimi, pa čeprav skromnimi prispevki, pomagate tudi oddaljenim ljudem v stiski. Sredstva, zbrana pri tej akciji, gotovo pridejo v prave roke, saj jih Karitas deli potrebnim s pomočjo slovenskih misijonarjev. Tako se ne dogaja, kakor pri številnih drugih človekoljubnih organizacijah, da precejšen del sredstev porabijo za organizacijo samo. Več o tem, kaj je bilo narejenega s sredstvi, ki ste jih zbrali, si lahko preberete na str. 20.

Že prejšnji mesec smo vam napisali, da poleti dobimo knjige, ki jih tiskamo v tujini. To so zlasti otroške knjige. Tako smo ob koncu poletja dobili štiri knjige. Obširneje jih bomo predstavili v prihodnjih številkah Ognjišča, saj so prav te knjige pomemben del naše ponudbe za miklavževo in božično obdarovanje.

Pravzaprav ne gre za žival – pod tem zanimivim skavtskim imenom se skriva pridna, uspešna in vsestransko aktivna Ana Grahor. Letos je bila izbrana za Naj prostovoljko 2012, kar je že samo po sebi lep dosežek. V prostem času se poleg prostovoljstva ukvarja tudi z glasbo. Ves ostali čas ji vzame študij – še malo in dokončala bo šestletni študij medicine. Če bo vse prav, bo svoje poklicno področje nadaljevala v smeri pediatrije, pravi. Ta želja v njej tli že od konca osnovne šole. Torej bo z otroki delala kot skavtinja in kot zdravnica. Sta morda skoraj dve desetletju skavtstva tisto, kar je Ano tako oblikovalo?

Ko so se moje poletne počitnice zaključevale in je bilo pred menoj novo šolsko leto, sem v sebi vedno čutil neko vznemirjenje, ker sem se spet srečal s sošolci, ker je vsako leto nekdo nov prišel v razred, mnogokrat ga je tudi kdo zapustil. Na urniku se je mogoče pojavil nov predmet, o katerem sem do takrat samo poslušal od starejših prijateljev. Skupaj z mami sem se znašel v vrtincu kupovanja zvezkov in učbenikov, pravzaprav se zelo dobro spomnim vstopa v knjigarno, kjer je bila zelo velika gneča ljudi z raznimi željami, in listkov v rokah, na katerih je pisalo, kaj potrebujem.

Če danes pogledam nazaj, me nihče ni nikoli opomnil: »Veš, Robi, v letu, ki je pred tabo, si je pomembno zadati cilje. Če boš naletel na kakšno oviro, se zavedaj, da je tam zato, da jo premagaš, ker se na poti šolanja učiš srečati tudi z neprijetnimi stvarmi, kot je lahko tudi učenje, da ne bežiš od njih, ampak ob njih spoznavaš tudi samega sebe.« Nihče me nikoli ni opominjal na to, ker se jim je mogoče zdelo samoumevno, da to že vem. Velikokrat mi je tudi primanjkovalo odločnosti. Če sem si med počitnicami zadal, da se bom v naslednjem šolskem letu redno učil, je moja obljuba zelo kmalu splavala po vodi, ker me je zapeljala goljufiva kača.

Med pogovorom s slepimi in slabovidnimi, ki so se spominjali svojih vstopov in korakov v šolskih dneh, sem imel pred očmi, kako dobrodošla je lahko spodbuda, da se mladi v šoli vzgajajo za vrednote življenja. Mogoče bi kdo vzdihnil, da gre za temo primata vzgoje ali izobraževanja na drugi strani. V mislih imam zgolj spodbudo k občutljivosti za sočloveka. Koliko bomo v tem šolskem letu drug drugega spodbudili, da bi bili občutljivi za sočloveka? Ne samo tekmovalnost, kdo bo imel najboljše ocene, ampak kdo bo opazil, kaj se dogaja s sošolci in učitelji oz. profesorji, kdo se bo najbolj iznajdljivo učil občutljivosti za sočloveka.

Pesmi, veselje, igre, duhovna rast, razposajenost in povezanost – vse to so stvari, ki jih v poletnih mesecih doživljamo na oratorijih, duhovnih vajah, skavtskih taborih in še v kakšnih skupinah. Ob začetku šolskega leta in kopici novih obveznosti pa ta doživetja in druženja velikokrat ostanejo samo še bled spomin, ki ga odložimo v kakšen zaprašen kot naših možganov. Pa ni treba, da je tako! Namesto da odštevamo mesece do naslednjega oratorija ali duhovnih vaj, lahko prej našteto podoživljamo na tedenskih srečanjih v mladinskih skupinah.

Jaz pa vas prosim, da ste revolucionarji, prosim vas, da greste proti toku; da, s tem vas prosim, da se uprete tej kulturi začasnega, ki pravzaprav ne verjame, da ste sposobni prevzeti odgovornost, ne verjame, da ste sposobni resnično ljubiti.

papež Frančišek

Papež Frančišek je eden najvplivnejših svetovnih voditeljev na twitterju. Po številu sledilcev je namreč na drugem mestu. Tako izhaja iz poročila, ki ga je konec julija objavilo švicarsko podjetje za odnose z javnostmi. Poročilo ugotavlja, da tvitte (sporočila s 140 ali manj znaki) papeža Frančiška v španščini v povprečju 'pre-twittajo' več kot enajst tisočkrat. V angleščini pa papeževa sporočila 'pre-twitta' povprečno 8 tisoč sledilcev. Njegov najtesnejši 'tekmovalec' v številu tvitov je ameriški predsednik Barack Obama, čigar tvitte povprečno pre-twittajo 2.300-krat. Po tem poročilu je papež Frančišk daleč najbolj vpliven uporabnik twitterja.

Frančiškov predhodnik papež Benedkit XVI. je račun na twitterju odprl 12. decembra 2012 in je pred svojim odstopom 28. februarja letos dobil večmilijonsko občinstvo. Papež Frančišek je nadaljeval prakso pošiljanja kratkih sporočil z razmišljanji o Jezusu in krščanskem življenju. Švicarsko podjetje pravi, da je porast papeževe navzočnosti na twitterju v zadnjih šestih mesecih 'fenomenalen'. Papež ima zdaj prek osmih računov več kot 7,2 milijona sledilcev. Poleg računov Pontifex v angleščini in v španščini twitta še v šestih drugih jezikih: arabščini, francoščini, nemščini, italijanščini, latinščini in portugalščini. Samo njegov latinski račun ima več kot 130 tisoč sledilcev!

Med moškimi imeni je ime Tilen na 83. mestu. Leta 2006 se je tako imenovalo 2877 oseb. Večina tako poimenovanih oseb je rojena po letu 1980. Precej bolj redka je različica Egidij (126), zelo redke pa različice Ilj (9), Til (34), Tilj (manj kot 5). Možni ženski obliki sta Tilka (120) in Ilka (18).

God:
• 7. februar
• 1. september

Ime Tilen izhaja iz imena Egidij. Nastalo je iz narečnih Ilj, Tilj, Tiljen, Tilih. Te izhajajo iz bavarskih oblik imena Aegilius, ki je različica latinskega imena Aegidius: Gilj, Gilg, Gidl, Gil, Gilh, Jilh, Jilgen. Iz teh oblik je nastalo slovensko Ilj, ki ga npr. vsebuje tudi krajevno ime Šentilj. Začetni T- v imenu Tilen ali Tilj, Tilih je prišel iz besede šent, tj. sveti, ki se je dodajala imenu svetnika in je tudi v omenjenem krajevnem imenu. Izhodiščno ime Egidij izhaja iz latinskega Aegidius, to pa iz grškega Aigidios. To povezujejo z grškim aigís, v rodilniku aigídos v pomenu 'usnjen ščit in 'kozja koža'. Ženski imeni Tilka in Ilka lahko izhajata tudi iz imen Matilda in Otilija.

V koledarju je 1. septembra sv. Egidij ali Tilen, puščavnik v Provansi v Franciji. Po benediktinskem samostanu, ki ga je ustanovil in se po njem imenuje Saint-Gilles, je poimenovano mesto, ki je postalo znamenita božja pot.

Različica Ilj je v vremenskem pregovoru Kakršno bo vreme na sv. Ila kazalo, bo tudi ves mesec ostalo.

• Aigulf, sv., † ok. 675, opat, in tovariši mučenci v Lerinsu v Franciji
• Antim, sv., † 303, škof in mučenec v Nikomediji
• Avksan, sv., † 559, škof v Milanu v Italiji
• Bazilisa, sv., 4. st., mučenka v Nikomediji
• Engus Mac Nisse, sv., † 514 škof v Connorju na Irskem
• Gregor I. Veliki, sv., † 604, papež
• Gvala, bl., † 1244, škof v Brescii v Italiji
• Mansvet, sv., 4. st., škof vToulu v Franciji
• Mavrilij, sv., † ok. 580, škof v Cahorsu v Franciji
• Remakel, sv., † ok. 671, opat in škof iz Stavelota v Belgiji
• Teoktist, sv., 5. st., menih v Palestini