• Alfonz Marija Ligvorij (Liguori), sv., † 1787, redovni ustanovitelj
• Arkadij, sv., pred 549, škof v Bourgesu v Franciji
• Bandarik, sv., † pred 549, škof v Soissonu v Franciji
• Eksuperij, sv., 4. st., škof v Galiji
• Elineda, sv., 5. st., devica in mučenka v Kambriji (Wales)
• Emerik de Quart, bl., † 1313, škof v Aosti v Italiji
• Ethelwold, sv., † 984, utemeljitelj meništva na Angleškem
• Feliks, sv., 4. st., mučenec v Španiji
• Friard in Sekundel, sv., 6. st., diakona in samotarja pri Nantesu v Franciji
• Janez, bl., † ok. 1336, avguštinski samotar v Italiji
• Jonat, sv., † ok. 690, opat, učenec sv. Armanda v Cambraiu v Franciji
• Leon, sv., 4./5. st., puščavnik pri Picenu v Italiji
• Leoncij in tovariši, sv., 4. st., mučenci v Pergi v Pamfiliji
• Makabejski bratje, sv., 2. st. pr. Kr.
• Marija Tolažnica, sv., † ok. 770, devica v Veroni v Italiji
• Sekundel, sv., 6. st., diakon in samotar pri Nantesu v Franciji
• Sekundin, sv., 3./4. st., mučenec iz okolice Rima
• Sever, sv., † ok. 500, duhovnik pri Bigorre (Tarbes) v Franciji
• Timotej, sv., 6. st., škof na otoku v Helespontu
• Tomaž, sv., † ok. 1300, avguštinski redovnik v Riminiju v Italiji
• Tomaž Welbourne, bl., † 1605, mučenec v Yorku v Angliji
• Varmund, bl., † ok. 1010, škof v Ivreji v Italiji

God: 1. avgust

Iz življenja Friderika Barage, misijonarja in škofa med ameriškimi Indijanci in slovenskega svetniškega kandidata, je znano, da so ga verniki povsod, kjer je deloval, vzljubili, ker je znal tako prisrčno govoriti o božjem usmiljenju in vseodrešujoči božji ljubezni. Baraga je svoje oznanjevanje nadaljeval s svojimi molitveniki, napisanimi v duhu spisov današnjega slavljenca sv. Alfonza Marije Ligvorija, s katerim se je Baraga seznanil pri svojem duhovnem voditelju sv. Klemenu Dvoržaku med svojim študijem prava na Dunaju.

Alfonz Marija Ligvorij se je rodil 27. septembra 1696 v kraju Marianella pri Neaplju kot najstarejši od osmih otrok bogate plemiške družine. Bil je izredno nadarjen in že pri sedemnajstih letih je končal študij prava z doktoratom. Ko mu je bilo dvajset let, je odprl samostojno odvetniško pisarno in je užival med ljudmi velik ugled. Ko je izgubil neko zelo pomembno pravdo, je sklenil dati pravu slovo in postati duhovnik. Mašniško posvečenje je prejel leta 1726 kot član misijonskega društva neapeljskih duhovnikov. Takoj je začel delovati z modernimi prijemi v domačem mestu, zlasti med moško mladino. V nasprotju s tedanjim baročnim okusom so bile njegove pridige naravne, krepke in jasne. Med zdravljenjem v nekem gorskem kraju nad Neapljem je videl popolno zapuščenost in nevednost tamkajšnjih ljudi in sklenil je, da bo ustanovil redovno družbo za pomoč najbolj zapuščenim. In res je 9. novembra 1732 zaživela 'kongregacija presvetega Odrešenika': Odrešenik se po latinsko pravi Redemptor, zato se njegovi redovniki imenujejo redemptoristi. Sprva je kazalo na popoln polom, pozneje, zlasti potem, ko je delovanje družbe po zaslugi Klemena Dvoržaka ali Hofbauerja zajelo avstrijske dežele, pa se je povsod hitro širila in še danes uspešno deluje posebno na področju ljudskih misijonov. Družbo redemptoristov je potrdil papež Benedikt XIV. leta 1749.

Alfonz in njegovi tovariši so na misijonih poleg osnovnih verskih resnic obravnavali tudi take, ki vernikom vzbujajo zaupanje v Boga in ljubezen do njega – božje usmiljenje, ljubezen Zveličarja, ki se razodeva v njegovem trpljenju in v evharistiji, dobroto Matere božje in moč njene priprošnje. Hotel je, da bi bili njegovi misijonarji ne le dobri pridigarji, temveč tudi razumevajoči spovedniki. E$> večletnem študiju in bogatih izkušnjah je napisal vrsto knjig s področja moralne teologije (nravnosti, zgrajene na temelju evangelija).

Papež Klemen XIII. je Alfonza leta 1762 imenoval za škofa v mestu Santa Agata pri Neaplju.

V nekaj letih jo je temeljito prenovil. Za vernike je napisal vrsto molitvenikov, od katerih je bilo precej poslovenjenih že v prejšnjem stoletju. Osrednja misel Alfonza Ligvorija v njegovih spisih je bila nenehna zahvala za odrešujočo božjo ljubezen. Po neštetih prošnjah je papež Pij VI. Alfonza vendarle razrešil vodstva škofije. Bil je star 79 let in od starosti ves sključen. Želel se je mirno pripraviti na smrt, toda čakalo ga je še dvanajst let hudih telesnih in duševnih preizkušenj, slednjih predvsem zaradi razkolov v njegovi redovni družbi. Umrl je 1. avgusta leta 1787. Za blaženega je bil razglašen že leta 1816, med svetnike pa je bil prištet leta 1839. Papež Pij IX. ga je leta 1871 razglasil za cerkvenega učitelja. Svetega Alfonza častijo kot svojega zavetnika spovedniki in profesorji moralne teologije.

Med najpogostejšimi moškimi imeni v Sloveniji je ime Aleš na 16. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2010 s tem imenom poimenovanih 10.725 (2008: 10.727; 1994: 10.507; 1971: 2802) oseb. Različice: Aleksander (2010: 5513), Alex (496), Aleks (926), Aleksa (82), Aleksej (202), Aleksij (29), Aljoša (1744, 121. mesto). Ženske oblike: Aleksa (2010: 8), Aleksija (14), Aleša (172), Aleška (34), Aljoša (78).

God:
• 17. julij
• 20. september

Ime Aleš je verjetno nastalo prek oblik Aleks, Alekš iz imena Alex, ki je skrajšano iz latinskih imen Alexis, Alexius, slovensko Aleksij. Latinski imeni izhajata iz grškega Aléksios, ki ga razlagajo iz glagola aléksō v pomenu 'odbijam, odvračam, branim'. Alex je lahko tudi skrajšana oblika iz latinskega imena Alexander. To izhaja iz grškega imena Aléksandros, ki je zloženo iz glagola aléksō v pomenu 'odbijam, odvračam, branim' in anē'r, v rodilniku andrós 'mož, moški'.

Aleš oziroma Aleksij je ime poletnega svetnika, ki je v koledarju 17. julija. Njegov god se narečno imenuje Elekšovo. Sv. Aleš je pri nas postal zavetnik zoper potres. Na Koroškem se imenuje sv. Lekš in je imel v oblasti grom in strelo kot drugod sv. Elija.

Med najpogostejšimi ženskimi imeni v Sloveniji je ime Karmen na 62. mestu. Dne 1. 1. 2010 je bilo z imenom Karmen poimenovanih 4493 (1994: 4242; 1971: 1771) oseb ženskega spola. Zanimanje za to ime je naraščalo do leta 1990, potem pa je začelo zelo upadati. Različici: Carmen (2010: 132; 1994: 135; 1971: 58), Marija Karmen (8). Moška oblika: Karmen.

God:
• 16. julij

Ime Karmen izhaja iz latinskega imena Carmen, ki ga nekateri razlagajo kot simbolično ime iz latinske besede carmen v pomenu 'pesem'. Špansko ime Carmen pa izhaja iz imena Maria del Carmen, tj. Marija Karmelska. Špansko Carmen ustreza imenu Karmél, latinsko Carmellus, kot se imenuje v Svetem pismu znana gora blizu sredozemskega pristanišča Haifa. Danes se nahaja v Izraelu, njen prvotni pomen pa je bil 'sadovnjak'.

Iz imena Marija Karmelska je nastalo tudi ime Karmela, verjetno prek italijanskega Carmela, ki ima tudi moško obliko Carmelo, pri nas Karmel, Karmelo. Podobno kot Karmen in Karmela so prek imena Marija nastala imena Dolores (iz Maria de los Dolores), Mercedes (iz Maria de las Mercedes), Magdalena (iz Marija Magdalena, tj. Marija iz Magdale) itd. Tudi Judinje imajo praviloma prvo ime Marija in šele drugo ime je razlikovalno. Stalno prvo ime Marija je značilno še za redovnice karmeličanke in magdalenke.

Nosilke imen Karmen in Karmela godujejo 16. julija, ko je god Marije Karmelske.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je Marija Magdalena na 286. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 444 (1994: 509; 2008: 475) oseb. Različice: Magdalena (1971: 1781; 1994: 2372; 2008: 2037; 2012: 1975, 130. mesto), Magdalena Marija (1994: 37; 2008: 29; 2012: 28), Magda (2012: 934), Majda (2012: 7746, 25. mesto), Marija (1971: 142571; 1994: 97495; 2008: 71094; 2012: 65881).

God:

Marija Magdalena:

• 25. maj
• 16. julij
• 22. julij

Magdalena:

• 8. maj
• 25. maj
• 20. september

Dvojno ime Marija Magdalena je za dvojnima imenoma Ana Marija in Marija Ana na tretjem mestu med ženskimi dvojnimi imeni in tudi med vsemi dvojnimi imeni sploh ter med prvimi 300 ženskimi imeni. Večina z imenom Marija Magdalena poimenovanih oseb je iz obdobja 1930–1950, po letu 1950 pa se je zanimanje za to ime zelo zmanjšalo tudi zaradi prepovedi dvojnih imen. Zmanjšuje se tudi zanimanje za obe sestavinski imeni, tj. zlasti za Marijo, manj za Magdaleno.

Dvojno ime Marija Magdalena z različico Magdalena Marija je sestavljeno iz imen Marija in Magdalena. Obe sta svetopisemskega izvora. Ime Marija izhaja iz imena Maria, ki je latinska oblika za hebrejsko Mirjam. To večinoma razlagajo kot 'tista, ki jo ljubi Bog', 'razsvetljevalka', 'gospa', 'vzvišena'. Ime Magdalena pa je nastalo po krajšanju iz Marija Magdalena, tj. Marija iz Magdale (tj. Magdalenska), mesta ob Genezaretskem jezeru v Palestini. Imena iz dvojnih imen, katerih prvo ime je Marija, so npr. še Dolores ( iz Maria de los Dolores), Mercedes (iz Maria de las Mercedes), Carmen (iz Maria del Carmen). Iz znanih španskih Marij so torej nastala španska imena Dolores, Mercedes in Carmen.

Nosilke imen Marija Magdalena ali Magdalena Marija lahko godujejo takrat kot Marije ali Magdalene. Marije Magdalene so v koledarju: 22. julija goduje najbolj znana, svetopisemska Marija Magdalena; 16. julija Marija Magdalena Postel, redovna ustanoviteljica (+ 1846); 25. maja Marija Magdalena de' Pazzi, italijanska redovnica (u. leta 1607); Magdalene pa so v koledarju: 8. maja Magdalena Canossa, italijanska redovna ustanoviteljica (u. 1835), 20. septembra Magdalena Cho, korejska mučenka (u. 1839). 25. maja Magdalena Sofija Barat, francoska redovna ustanoviteljica (u. 250); V Sloveniji je 53 cerkva sv. Marije Magdalene. Po njih je bilo v Sloveniji poimenovanih 13 zaselkov Sv. Magdalena, mestni predel Sv. Marija Magdalena, nad Idrijo je Magdalenska gora, nad Šmarjem Magdalenska gora, blizu Postojne pa Magdalena gora.

Med imeni v Sloveniji je ime Irma na 164. mestu. Tako se je leta 2007 imenovalo 1269 (1994: 1411; 1971: 1497) oseb. Zelo redke so bile različice: Irmica (8), Irmina (24) in Irmgard (10), pogostejši možni sorodni imeni Ema (3233; 82. mesto) in Hermina (1083; 177. mesto).

God:
• 16. julij
• 4. september
• 24. december

Irma izhaja iz nemškega imena Irma. To je ženska oblika moškega imena Irmo, oba pa sta skrajšani obliki iz imen, ki se začnejo z Irm-. Takšna so npr. ženska imena Irmberga, Irmburg, Irmenburg, Irmgard, Irmhilde, Irmlinde, Irmtraud, Irmentrud in moška Irmbert, Irmenbert, Irmenfried, Irmenhard, Irmenrad. Prvi del teh zloženih imen izhaja iz imena germanskega plemenskega boga Irmin v pomenu 'svet, vseobsegajoč'. Iz različic imen Irmgard in Irmtraud, tj. Erm(en)traud, Erm(en)gard, je lahko nastalo tudi ime Emma, slovensko Ema, verjetno pa tudi Hermina.

V koledarju so 4. september Irm(en)garda (Irma), alzaška spokornica, kraljica (u. leta 851), 16. julija Irm(en)garda, nemška opatinja (u. 866) in 24. decembra Hermina (Irma), ustanoviteljica samostana benediktink Echternach v Luksemburgu, opatinja (u. 710).

Elvira je med ženskimi imeni v Sloveniji na 238. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo z imenom Elvira poimenovanih 648 (1971: 389; 1994: 598) oseb. Možne različice imena Elvira so: Ela (2011: 903, 202. mesto), Eli (72), Elica (113), Elka (38). Moška oblika: Elvir (1994: 185; 2011: 425, 275. mesto).

God:
• 16. julij

Ime Elvira je navadno pojmovano kot špansko ime verjetno germanskega izvora. Izhajalo naj bi iz gotskega imena Alahwara, Alwara z domnevnim pomenom 'vse varujoča, vzvišena'. Nekateri menijo, da je Elvira samo različica arabsko-španskega imena Elmira, ki je pomenilo 'kneginja', povezujejo pa ga tudi s krajevnim imenom Aliberris v Granadi. Ime Elvira se je iz Španije razširilo v Evropo v dobi romantike, zlasti z zgodbo o don Juanu. V Molierovi komediji Don Juan je Elvira zapuščena ljubica. Elvira je bilo priljubljeno ime pri opernih piscih 18. stoletja, npr. v Puritancih Bellinija, Ernaniju Verdija itd.

Različice Ela, Eli, Elica, Elka so nastale lahko tudi po krajšanju iz imen, ki vsebujejo zlog El‑, ‑el-, kot Adela, Eleonora, Elizabeta, Helena, Rafaela. Nemške različice imena Elvira so Elvire, Alwara, Alwera.

V koledarju sta 16. julija Elvira, nemška opatinja v Trieru (u. v 12. stol.), in 25. avgusta Elvira, francoska mučenka.

Med moškimi imeni v Sloveniji je dvojno ime Ciril Metod na 1223., med dvojnimi imeni pa na 10. mestu (na prvem mestu med moškimi dvojnimi imeni je Žan Luka: 89 oseb). Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2008 z imenom Ciril Metod poimenovanih 25 (1994: 34) oseb. Različice dvojnega imena Ciril Metod so: Ciril (2008: 2217; 1994: 3065; 1971: 4316), Metod (896; 1994: 965; 1971: 966), Metod Ciril (zelo redko).

God:
• 5. julij

Dvojno ime Ciril Metod je sestavljeno iz imen Ciril in Metod, ki sta tudi vsako zase precej znani, čeprav v zadnjih desetletjih zanimanje zanju precej upada. Ime Ciril izhaja iz grškega imena Kýrillos in ga povezujejo z grškima kyriakós, kýrios v pomenu 'pripadajoč Bogu'. Ime Metod izhaja iz grškega imena Methódios. To je pridevniško ime iz grškega méthodos 'pot, ki vodi k čemu, način učenja in preiskovanja, preiskava, preiskovanje, metoda'.

Ciril je bilo samostansko ime Grka Konstantina iz Soluna, ki je skupaj z bratom Metodom postavil temelje slovanskega bogoslužja na Moravskem in v Panoniji. Brata misijonarja sta uvedla slovansko pisavo glagolico in prevajala v starocerkvenoslovanski jezik verske knjige in Sveto pismo. Ciril in Metod sta svetnika in veljata za slovanska apostola (v koledarju 5. julija).

Po Cirilu se imenuje cirilica, tj. pisava vzhodnih in dela južnih Slovanov. Nastala je v Makedoniji na prelomu 9. in 10. stoletja. Po ljudskem izročilu sta Ciril in Metod na poti v Rim prenočevala v Jarenini, maševala pa pri Sv. Benediktu. V zreški fari pri Slovenskih Konjicah je Cirilov studenec, kjer sta sveta brata menda jedla kruh in pila vodo.