• April 2026

    April 2026

    gost meseca

    Marko Grobelnik, raziskovalec umetne inteligence

    tema meseca

    Želi sodobni človek sploh biti odrešen?

    priloga

    Duhovna podoba Ivana Cankarja

     

    Preberi več
  • Marec 2026

    Marec 2026

    gost meseca

    Vincenc Gotthardt, glavni urednik Nedelje

    tema meseca

    Zdržati vsaj mesec dni brez telefona?

    obletnica meseca

    Jože Peterlin

     

    Preberi več
  • Februar 2026

    Februar 2026

    priloga

    100 let olimpijskih iger

    gost meseca

    dr. Peter Svetina, pesnik in pisatelj

    moj pogled

    Tina Maze

     

    Preberi več
  • Januar 2026

    Januar 2026

    glasba

    Ansambel Saša Avsenika in Zimska pravljica

    gost meseca

    Matic Vidic, stalni diakon, psihoterapevt in predavatelj

    priloga

    Za dobro duševno zdravje

     

    Preberi več
  • December 2025

    December 2025

    priloga

    Etika pred tehnologijo

    gostja meseca

    ddr. Nataša Golob, raziskovaka in poznavalka srednjeveških rokopisov

    moj pogled

    Edvina Novak, založnica

     

    Preberi več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5

Evangelisti Matej, Marko in Luka naštevajo imena dvanajstih učencev, ki jih je Jezus imenoval apostole. Potem ko si je izdajalec Juda Iškarijot vzel življenje, so enajsteri apostoli za njegovega naslednika izvolili Matija, da jih je bilo spet dvanajst, kot je določil Jezus. Od kod svetemu Pavlu naslov apostol? (Gregor)

Ali je bil sveti Pavel res apostol?

Ko so apostoli volili Judovega naslednika, sta kandidata morala izpolnjevati dva pogoja: da sta skupaj z njimi hodila z Jezusom od njegovega krsta v Jordanu do dneva, ko je bil vzet v nebo, in da morata biti priča Jezusovega vstajenja. Pavel v svojih pismih sebe imenuje "apostol ne od ljudi in tudi ne po človeku, temveč po Jezus Kristusu" (Gal 1,1). Za apostola – glasnika evangelija – ga je poklical sam Jezus, ki se mu je silovito razodel na poti v Damask (Apd 9,5; 22,8; 26,14). Večkrat v svojih pismih poudarja, da je od Boga poklicani apostol: Bog sam mu je razodel svojega Sina, da bi ga oznanjal med pogani (Gal 1,16); prikazal se mu je vstali Kristus. Tu v vsej ponižnosti pripominja: »Jaz sem najmanjši izmed apostolov in nisem vreden, da bi se imenoval apostol, ker sem preganjal božjo Cerkev« (1 Kor 15,9). Prav zaradi te njegove ponižnosti ga je Bog izbral za največjega oznanjevalca evangelija v zgodovini. (sč)

Kategorija: Kratki odgovori

Lana je med ženskimi imeni na 189. mestu. Tako se je leta 2004 imenovalo 955 ženskih oseb. V modo je prišlo v najnovejšem času, saj je večina tako poimenovanih oseb rojena v letih 1991–2004. Pogostejše je njeno možno izhodiščno ime Jolanda (2004: 1205 oseb), manj pogosti Melanija (169) in Svetlana (478), zelo redka ali unikatna pa Alana. Možna moška oblika imena Lana je Lan (318) oziroma Alan (485).


    God:

    • 12. junij
    • 8. september
    • 20. september
    • 31. december

Ime Lana je nastalo po krajšanju imen, ki vsebujejo sestavino ‑lan-, npr. Alana, Jolanda, Melanija, Svetlana. Ime je postalo popularno po zaslugi prve znane nosilke tega imena – ameriške filmske igralke Lane Turner, katere pravo ime je bilo Julia.

Ime Lana se v koledarju uvršča k imenom, iz katerih je lahko nastalo, tj. k imenom Alan (8. septembra, 31. decembra), Jolanda (12. junija), Melanija (31. decembra), Svetlana (gl. Kandida, 20. septembra).

Kategorija: Ime veliko pove

Jolanda je med pogostejšimi ženskimi imeni v Sloveniji na 173. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2006 z imenom Jolanda poimenovanih 1158 oseb. Največje zanimanje za to ime je bilo v obdobju 1961–1970, v zadnjih desetletjih pa se je zelo zmanjšalo. Med različicami je najpogostejša tvorjenka Jolanka (246 oseb, 369. mesto), zelo redka je oblika Jolan (9), večinoma klicni sta obliki Jola in Jolka. Bolj ali manj unikatne so različice Jolenta, Jolica, Jolita.


    God:

    • 12. junij

Izvor imena Jolanda – ta je pri Čehih in Poljakih Jolanta, pri Nemcih Jolanthe, Jolanta, Jolande, Yolanda, skrajšano in ljubkovalno Jola, Yola, Guland, pri Italijanih in Špancih Jolanda, francosko Yolande – doslej še ni bil zadovoljivo pojasnjen. Nekatere slavne osebe so ga uporabljale tudi v obliki Violant in Violante. Ti obliki skupaj s starofrancoskim Yolant naj bi izhajali iz domnevne latinske oblike *Violantis, izpričane v manjšalnici Violentilla, grško Iánthis, Iánthē. Te povezujejo z latinskim viola, ki je iz grškega íon 'vijolica'. Po tej razlagi naj bi bilo ime Jolanda sorodno z imeni Viola, Vijolica, Violeta, Vijoleta.

Jolanda je ime blaženi hčeri ogrskega kralja Bele IV. in sestri sv. Marjete Ogrske, ženi poljskega kneza Boleslava v Gnieznu. Po smrti moža je šla v samostan klaris in umrla 11. junija leta 1298 (v koledarju 12. junija).

Kategorija: Ime veliko pove
  • Bazilid, sv., † ok. 202, mučenec v Aleksandriji
  • Bertihram (Bertrand), sv., † 623, škof v Le Mansu v Franciji
  • Erentruda, sv., † ok. 718, opatinja v Salzburgu
  • Filip Powell, bl., † 1646, mučenec v Londonu v Angliji
  • Januarij Marija Sarnelli, bl., † 1744, redemptorist iz Neaplja
  • Ladislav (Vladislav), sv., † 1095, ogrski kralj
  • Leon in Paregorij, sv., prva st., mučenca v Likiji
  • Marcial, sv., 3. st., škof v Limogesu v Franciji
  • Oton Bamberški, sv., † 1139, apostol Pomorjanov
  • Paregorij, sv., prva st., mučenec v Likiji
  • Prvi rimski mučenci pod Neronom, sv., † 64–68
  • Rajmund Lull, sv., † 1316, mučenec
  • Teobald, sv., † 1066, samotar iz Provinsa
Kategorija: Svetniki
  • Judita in Saloma, bl.,11. st., redovnici iz Niederalteicha
  • Pavel, sv., 1. st., apostol
  • Pavel, sv., † 67, spomin spreobrnitve apostola
  • Peter, sv., † 64, apostol
  • Peter, sv., † 64, sedež apostola Petra
  • Peter in Pavel, sv., † 64 in 67, prvaka apostolov
  • Saloma, bl.,11. st., redovnica iz Niederalteicha
Kategorija: Svetniki
  • Egimir, sv., † 856, mučenec v Kordobi v Španiji
  • Heimrad, sv., † 1019, duhovnik v hesenski deželi
  • Irenej (Lyonski), sv., † 202, oče katoliške teologije
  • Leon II., sv, † 683, papež Pavel I., sv., † 767, papež
  • Plutarh, sv., 3. st., mučenec iz Origenove šole
  • Potamijena, Plutarh in drugi, sv., 3. st., mučenci iz Origenove šole
  • Teodehilda, sv., 6. st., devica iz mesta Sens v Franciji
Kategorija: Svetniki
  • Alojzija Terezija de Montaignac de Chauvance, bl., † 1885, redovna ustanoviteljica iz Pariza
  • Ariald, sv., † 1066, diakon in mučenec v Milanu
  • Benvenut iz Gubbia, bl., † 1232, iz reda manjših bratov
  • Ciril Aleksandrijski, sv., † 444, cerkveni učitelj
  • Ema (Hema) Krška, sv, † 1045?, slovenska kneginja
  • Gudenes, sv., prva st., mučenec v Kartagini
  • Hema Krška, glej Ema Krška
  • Janez, sv., 6. st., duhovnik v Chinonu v Franciji
  • Margareta Bays, glej Marjeta Bays
  • Marjeta Bays, bl., † 1879, šivilja iz Fribourga v Švici
  • Sampson, sv., † 560, duhovnik v Carigradu
  • Zoilus, sv., prva st., mučenec v Kordobi v Španiji
Kategorija: Svetniki
  • Antelm, sv., † 1178, kartuzijan in škof
  • Babolen, sv., † 670, opat v Franciji
  • David, sv., † ok. 540, puščavnik iz Soluna
  • Deziderat, sv., † pred 580, duhovnik iz Chalona sur Saône v Franciji
  • Janez Got, sv., † ok. 800, škof v Pontu
  • Janez in Pavel, sv., † 362?, mučenca
  • Jožef Marija Escriva de Balaguer, bl., † 1975, ustanovitelj Opus Dei
  • Maksencij, sv., † ok. 515, opat v Poitiersu v Franciji
  • Marija Magdalena Fontaine in sosestre, bl., † 1794, mučenke
  • Nikolaj Konrad in Vladimir Pryjma, bl., † 1941, župnik in laik, ukrajinskega vzhodnega obreda, mučenca
  • Pavel, sv., † 362?, mučenec
  • Pelagij, sv., † 925, mučenec v Kordobi v Španiji
  • Ruand, sv., † 1177, škof v Vannesu v Franciji
  • Salvij, škof, in Superij, sv., 8. st., mučenca pri Valenciennesu v Franciji
  • Superij, sv., 8. st., mučenec pri Valenciennesu v Franciji
  • Vigilij, sv., † ok. 405, zavetnik tridentinske škofije
  • Vladimir Pryjma, bl., † 1941, laik ukrajinskega vzhodnega obreda, mučenec
Kategorija: Svetniki

Podkategorije

Revija Ognjisce

Zajemi vsak dan

Ljudje ne živimo samo od kruha, od telesne hrane in drugih gmotnih dobrin, ampak tudi od svojih vzorov, vrednot, ciljev in hrepenenj. V svetopisemski govorici pomeni to, da živimo iz svojega srca.

(Anton Stres)
Petek, 17. April 2026
Na vrh