Ime Bernard izhaja iz nemškega imena Bernhard, ki ga razlagajo kot zloženko iz starovisokonemških besed bero, bern 'medved' in hart 'močen, drzen'. Morfem bero, bern v prvem delu imajo še nemška imena Bernfried, Bernhelm, Bernulf.

God:
• 12. januar
• 12. marec
• 14. april
• 16. april
• 12. junij
• 15. junij
• 20. julij
• 20. avgust
• 9. oktober
• 25. oktober
• 24. november
• 4. december

ali na god sv. Bernardina:

• 20. maj
• 2. julij

ženska oblika na god sv. Bernardke:

• 16. april

Danes imajo god tisti, ki so jim starši izbrali to ime (759) ali katero od drugih oblik: Beno (452 – zavetnik tudi sv. Benjamin – 31. 3., in sv. Benon – 16. 6.), Bernad (5), Bernhard, Bernd, Bernardo (18), Bernardin; godujejo lahko tudi 15. 6. Ženska oblika imena je Bernarda (2016: 2.925 – 93. mesto; 2007: 3.325), zavetnica deklet in žena, ki nosijo to ime pa je tudi sv. Bernardka Lurška (12. 4.).

Po GZS se ime Bernard pri nas v zapisih pojavlja že v 11. stoletju. Tako se je npr. med letom 1050 in 1090 imenovalo več prič v Kamenu na Koroškem, v Kranjski gori in na Dovjem na Kranjskem. V urbarju okrog leta 1240 za Solkan piše: Bernardus, scriba, v Branici. V urbarju za Postojno leta 1498 sta zapisana Bernhardt Koch, kmet v Stari vasi, in Bernhart Strawie, kmet v Knežaku. V urbarju loškega gospostva leta 1291 je zapisan Bernardus, bivši posestnik v Stari Loki.

Iz imena Bernard so nastali priimki Bernard, Bernad, Bernardi, Bernardič, Bernardini, Berna, Bernat, Bernava, Berne, Berne, Bernetič, Brnetič, Brnečič, Brnard, Bernhard, Bernot, Pernhard, Pernar, Pernarčič, Pern, Pernat, Perne, Prne, Pernic, Pernot, Pirnat, Vernic, na Hrvaškem Brnadič in krajevno ime Brnadiči.

Bernard je ime več svetnikov. Najbolj znan je sv. Bernard iz Clairvauxa, ki je živel od leta 1090 do 1153. Bil je znamenit pridigar, bogoslovec, mistik in cerkveni politik, imenovan Doctor mellifluus1. Postal je prvi opat cistercijanskega samostana v Clairvauxu. Velja za utemeljitelja nove veje benediktincev - cistercijäncev (belih menihov). Po njem je nastal izraz bernardinec »pripadnik reda cistercijancev« (god 20. avgusta).

V koledarju so še:

• Bernard, sv., † 1109, škof v Kampaniji v Italiji (12. marec)
• Bernard, sv., † 1117, opat v Thironu v Franciji (14. april)
• Bernard, sv., † 1153, škof v Hildesheimu v Nemčiji (20. julij)
• Bernard, sv., † 1153, opat in cerkveni učitelj (20. avgust)
• Bernard, sv., † 1110, opat v Franciji (9. oktober)
• Bernard, sv., † 1133, škof v Parmi v Italiji (4. december)
• Bernard (prej Ahmed), Marija (prej Zaida) in Gracija (prej Zoraida), sv., † ok. 1180, cistercijan, in njegovi sestri, mučenci v Španiji (21. avgust)
• Bernard iz Aoste (Mentonski), sv., † 1081, arhidiakon (15. junij)
• Bernard iz Calboja, sv., † 1243, opat in škof v Vichu v Španiji (25. oktober)
• Bernard Korleonski, sv., † 1667, kapucinski brat iz Palerma (12. januar)
• Bernard Van Due, sv., † 1838, mučenec v Vietnamu (24. november)

Ida je med pogostejšimi ženskimi imeni v Sloveniji na 122. mestu. Leta 2016 je bilo z imenom Ida poimenovanih 2.174 (1971: 3257; 1994: 2776; 2008: 2.386) oseb. Podrobnejši podatki kažejo, da zanimanje za to ime v zadnjih desetletjih rahlo upada. Manjšalnica Idica se uporablja skoraj izključno kot klicna oblika. Ida se zaradi kratkosti pogosto povezuje z drugimi imeni v dvojna imena, npr. Ida Marija (2016: 20: 2008: 28), Ida Ana, Alma Ida, Marija Ida (manj kot 5). Možna različica imena Ida je Ita (28).

God:
• 15. januar
• 13. april
• 4. september

Ime Ida izhaja iz nemščine. Nastalo je po krajšanju iz zdaj ne več rabljenih zloženih imen, ki se začenjajo z Id-. Morfem Id- povezujejo nekateri s staronordijskim idh 'delo, vnema', drugi s starovisokonemškim itis 'ženska'. Glede na zadnjo razlago obstaja nemška vzporedna oblika Ita, ki pa jo tako kot oblike Itta, It(h)a razlagajo tudi iz imena Jutta, nemške skrajšane oblike imena Judita.

Ida je tudi ime več svetnic: v koledarju so 13. aprila Ida, francoska kneginja (u. 1113), 15. januarja Ida, irska opatinja (u. 570), 4. septembra Ida Westfalska, nemška spokornica (u. 825). Zadnja velja za zavetnico nosečih žensk.

Med najpogostejšimi moškimi imeni v Sloveniji je ime Viktor na 90. mestu. Tako se je leta 2016 imenovalo 2.780ꜜ (1971: 6502; 1994: 4542; 2006: 3.429 - 73. mesto) oseb. Tri četrtine tako poimenovanih oseb je iz obdobja 1921–1960, od tega več v obdobju 1941–1960, torej v obdobju po drugi svetovni vojni, ko so se lahko vsi preživeli počutili kot zmagovalci. Kasneje se je zanimanje za ime Viktor začelo zelo zmanjševati, kar kažejo navedeni statistični podatki. Zelo redka je pisna različica Victor (2006: 22; 2006: 10), prav tako skrajšane oblike Vik (8), Viki (35) in Viko (12). Ženska oblika imena Viktor je Viktoria (2016: 1.961ꜜ - 130. mesto; 2006: 2.061 oseb - 122. mesto), ki ima pisno različico Victoria (2016: 40; 2006: 10) in skrajšani obliki Vika (105) in Viki (2016: 20; 2006: 6). Tudi nosilk imena Viktorija je tako kot pri imenu Viktor največ iz obdobja 1921–1960, vendar je upad zanimanja za to ime v zadnjih desetletjih manjši kot pri imenu Viktor.

God:
• 12. april
• 18. april
• 8. maj
• 17. maj
• 21. julij
• 28. julij
• 26. avgust
• 29. avgust
• 1. september
• 10. oktober

Ime Viktor izhaja iz latinskega imena Victor in se povezuje z latinskim victor v pomenu 'zmagovalec'. Ime Viktorija je izhaja iz latinskega imena Victoria, to pa razlagajo iz latinskega victoria 'zmaga, uspeh'. Sorodni priimek Vincens oziroma Vincentius, slovensko Vincenc, Vincencij, razlagajo iz latinskega vincens, v rodilniku vincentis v pomenu 'zmagujoč'. Slovenske ustreznice imen Viktor, Viktorija, Vincenc itd. so Zmago, Zmagoslav, Zmaga, Zmagoslava in so nastale v novejšem času, nemška Siegfried, grški Nikolaj in Nikodem, češka Vítězslav.

V koledarju so:

• Viktor, sv., prva st., mučenec v Bragi na Portugalskem (12. april)
• Viktor in tovariši, sv., † ok. 300, mučenci v Nikomediji (18. april)
• Viktor Črni, sv., † 303, milanski mučenec (8. maj)
• Viktor, sv., 4. st.?, mučenec v Rimu (17. maj)
• Viktor, sv., prva st., mučenec v Marseillu v Franciji (21. julij)
• Viktor I., sv., † ok. 200, papež (28. julij)
• Viktor, sv., 3-/4. st., mučenec v Cezareji v severni Afriki (26. avgust)
• Viktor, sv., 7. st., samotar v okolici Nantesa v Franciji (29. avgust)
• Viktor, sv., † ok. 490, škof v Le Mansu v Franciji (1. september)
• Viktor in Maloz, sv., 3. st., mučenca v Xantenu v Nemčiji (10. oktober)

Viktorji lahko godujejo pri sorodnem imenu Viktorijan

• Viktorijan, sv., † 558, opat v Asanu v Španiji (12. januar)
• Viktorijan, dva Frumencija, Liberat in drugi, sv., † 404, afriški mučenci (23. marec)

ali imenu Viktorin

• Viktorin, sv., prva st., mučenec v Nikomediji (6. marec)
• Viktorin, sv., 3. st., mučenec iz Akvitanije (Kasij in Viktorin) - (15. maj)
• Viktorin, sv., prva st., mučenec v San Vittorinu v Italiji (5. september)
• Viktorin Ptujski, sv., 3. st., škof v Poetoviji (Ptuju) (2. november, god 3. november)

ženska oblika imena je Viktorija (sveta in blažene)

Viktorija, sv., prva st., mučenka v Sabini v Italiji (10. julij) - glej Anatolija in Viktorija
Viktorija Diez y Bustos de Molina, bl., † 1936, učiteljica in mučenka v Španiji (11. avgust, god 22. avgust)
Viktorija Gusteau, bl., † *794, mučenka v francoski revoluciji (Felicita Pričet, Monika Pichery, Karla Lucas in Viktorija Gusteau) (18. januar)
Viktorija Rasoamanarivo, bl., † 1894, trpeča žena z Madagaskarja (21. avgust)

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Damjan na 61. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2010 z imenom Damjan poimenovanih 4363 (2008: 4357; 1994: 4308; 1971: 1294) oseb. Podrobnejši podatki kažejo, da je bilo zanimanje za to ime največje v letih 1970–1990, potem pa je precej upadlo. Med različicami je precej pogosta tudi Damijan (2010: 1806), zelo redki pa Damian (2010: 29) in Damiano. Ženski obliki imen Damjan in Damijan sta Damjana (2010: 1516) in Damijana (2010: 496).

God:
• 12. april
• 26. september

Ime Damjan z različicami Damijan, Damian, Damiano izhaja iz latinskega imena Damianus, to pa iz grškega Damianós. Grško ime povezujejo nekateri z imenom boginje obdelave zemlje Damia, drugi pa z grškim glagolom damádzō 'krotim, strahujem, udomačim'.

Damjan je ime svetnika, ki je skupaj s sv. Kozmo umrl mučeniške smrti leta 303 v Mali Aziji. Po poklicu naj bi bila Damjan in Kozma zdravnika, zato veljata za zavetnika zdravnikov, kirurgov, lekarnarjev in medicinskih fakultet (v koledarju 26. septembra). V Sloveniji je devet cerkva sv. Kozma in Damijana.

Slavko je med najpogostejšimi moškimi imeni v Sloveniji na 54. mestu. Konec leta 2007 je bilo s tem imenom poimenovanih 4756 (1971: 6524; 1994: 5191) oseb. Manj pogoste so bile različice Slavc, Slavče, Slavček (zelo redke), Slavčo (17), Slavek (5), Slaven (43), Slaviša (274), Slavo (26), Slavoj (8), Slavoljub (83), Slavomir (22). Ženske oblike: Slavka (1357; 158. mesto), Slava (448), Slavica (3502).

God:
• 11. april
• 21. junij
• 28. september
• 13. november

Ime Slavko je slovanskega izvora. Tvorjeno je s priponskim obrazilom ko iz imenske podstave Slav- ali slav, ki je nastala po krajšanju zloženih slovanskih imen s sestavino slav v pomenu 'slaven'. Takšna imena so: Slavomir, Slavoljub, Boleslav, Jaroslav, Vekoslav, Venčeslav, Vladislav. V nekaterih imenih ima slav že vlogo morfema brez posebnega pomena. Dodaja se tudi nekaterim neslovanskim imenom, npr. Juroslav, Marislava.

V virih je ime Slavko izpričano že v 11. stoletju. Tako je v 3. knjigi Gradiva za zgodovino Slovencev okoli leta 1070 omenjen Slavko, neki osvobojeni posestnik v Gomilah.

V koledarju se ime Slavko z različicami kot nesvetniško ime uvršča k imenu Alojz (21. junija) ali Venčeslav (28. septembra) ali Stanislav (11. aprila, 13. novembra).

Stanislav je med moškimi imeni v Sloveniji na 12. mestu. Leta 2006 je bilo z imenom Stanislav poimenovanih 12.553 (1971: 9961; 1980: 18271; 1994: 15.962) oseb. Skoraj polovica danes živečih Stanislavov je bila rojena v obdobju 1941–1960, sicer pa se je v zadnjih desetletjih zanimanje za to ime zelo zmanjšalo. Ime Stanislav ima naslednje različice: Stane (2006: 496, 235. mesto), Stanko (4050, 63.), Staš (261, 343.), Slavko (4793, 52.), Slavo (26). Ženska oblika imena Stanislav je Stanislava (4873, 52. mesto) in ima naslednje različice: Stana (355, 307.), Stanka (1242, 168.), Staša (531, 246.), Slava (457, 268.), Slavka (1376, 151. mesto).

God:
• 11. april
• 13. november

Ime Stanislav je po izvoru slovansko. Zloženo je iz velelnika glagola stati – stani v pomenu 'postani' in morfema slav v pomenu 'slaven'. Morfem slav se lahko zamenjuje, npr. v imenih Stanimir, Stanidrug, Stanigoj, Stanivuk. S krajšanjem imena Stanislav so nastale imenske tvorjenke Stane, Stanko, Staš, Slavko, Slavo, iz ženske oblike Stanislava pa tvorjenke Stana, Stanka, Staša, Slava in Slavka. Na slovenskem ozemlju so ime Stanislav in njegove različice izpričani od 9. stoletja naprej. Iz njih so v priimkovnem procesu nastali priimki Stanek, Stanič, Staniša, Stanjko, Stanko, Stankovič.

Stanislav je ime dveh poljskih svetnikov. Prvi je sv. Stanislav, krakovski škof in mučenec (v koledarju 11. aprila). Z mečem ga je lastnoročno ubil poljski kralj Boleslav II., zato je moral oditi v pregnanstvo na Ogrsko. Po starem izročilu je delal pokoro v samostanu Osoje na Koroškem. To izročilo je upesnil pesnik Anton Aškerc v pesmi Mutec osojski. Drugi poljski svetnik je Stanislav Kostka, ki je umrl leta 1568, star 18 let (v koledarju 13. novembra). Velja za zavetnika mladine, zlasti srednješolske. Po njem je bila poimenovana prva slovenska gimnazija z internatom v Šentvidu pri Ljubljani kot Zavod svetega Stanislava (od leta 1905).

Med najpogostejšimi moškimi imeni je ime Domen na 73. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 3454 (2008: 3326; 1994: 1624; 1971: 55). Podrobnejši podatki kažejo, da je bilo ime Domen statistično registrirano šele po letu 1950, zelo v modi pa je bilo zadnji dve desetletji, saj sta bili v tem obdobju rojeni več kot dve tretjini zdajšnjih Domnov. Možne različice imena Domen so Domenik, Domi, Domin, Dominek, Dominik in Domnij.

God:
• 10. april
• 6. maj
• 8. avgust
• 20. december

Ime Domen je lahko skrajšana oblika nekoliko manj pogostega imena Dominik oziroma Domenik, ki izhajata iz latinskega imena Dominicus s prvotnim pomenom 'pripadajoč, posvečen Gospodu, tj. Bogu'. Z njim so katoličani navadno poimenovali otroka, rojenega v nedeljo, tj. na Gospodov dan, latinsko dies Dominica. Imenu Dominik pomensko ustreza ime slovanskega izvora Nedeljko. Domen lahko izhaja tudi iz latinskega imena Domnius, ki je različica imena Dominicus. Ime Domnius (ustrezna slovenska oblika Domnij statistično ni izkazana) se povezuje z latinskim dominus 'gospodar, gospod; lastnik, posestnik; prireditelj, gostitelj; vladar; soprog, ljubček' ali z latinskim dominicus 'gospodov, gospodarjev; gosposki, cesarjev'.

V koledarju je Domen uvrščen k imenoma Domnij – 10. aprila Domnij (Dujam) Splitski, škof, mučenec (u. 204) in Dominik – 6. maja Dominik Savio, italijanski dijak (u. 9. 5. 1857), 8. avgusta Dominik Guzman, ustanovitelj dominikancev (u. 6. 8. 1221), 20. decembra Dominik Siloški, španski opat (u. 1073) itd.

Ime Hugo je med imeni v Sloveniji na 637. mestu. S tem imenom je bilo konec leta 2008 poimenovanih 87 (1971: 126; 1994: 87) oseb. Različice imena Hugo so: Hubert (2008: 123), Hugon (7), Ugo (19).

God:
• 9. februar
• 9. april
• 20. april
• 22. april
• 11. maj
• 10. avgust
• 15. november
• 17. november

Ime Hugo je po izvoru nemško. Je skrajšana oblika iz imen, ki se začenjajo s Hug-, npr. Hugbald, Hugbert, Hugifried, Hugihart, Hugimar, Hugold, Hugwin, Hugiwulf. Sestavina Hug- v teh imenih je iz starovisokonemškega hugu 'um, razum, pamet'. Skrajšane oblike iz istih imen kot Hugo so Hubert iz Hugbert, latinizirano Hubertus, Hubo iz Hugbert ter Hufo iz Hugifried.

Hugo je ime več svetnikov: 22. aprila Hugo Grenobelski, škof (u. 1132), 9. februarja Hugo Belgijski, opat (u. 1164), 28. aprila Hugo Clunyjski, Veliki, francoski opat (u. 1109), 1. apr. Hugo, francoski opat (u. 1194), 16. novembra Hugo Linkolnski, angleški opat (u. 1200). Hugo Grenobelski je pokopan v stolnici v Grenoblu. Velja za zavetnika proti glavobolu.

Hugo se je imenoval zgodnjesholastični matematik Hugo von Saint Victor. Hugo je v francoščini tudi priimek. Imel ga je npr. francoski pesnik in pisatelj Victor Hugo.

Ime Hugo je tudi v nemškem pogovornem izrazu Hugo Leichtsinn (dobesedno: 'lahkomiselni Hugo') v pomenu 'figura, s katero se opozarjajo vozniki na previdno vožnjo'. Po funkciji mu je blizu avstrijski Inspektor Vinzenz iz okrožja Voitsberg na Štajerskem, plastični policist, ki ga postavljajo ob cestah in križiščih.