Slavko je med najpogostejšimi moškimi imeni v Sloveniji na 54. mestu. Konec leta 2007 je bilo s tem imenom poimenovanih 4756 (1971: 6524; 1994: 5191) oseb. Manj pogoste so bile različice Slavc, Slavče, Slavček (zelo redke), Slavčo (17), Slavek (5), Slaven (43), Slaviša (274), Slavo (26), Slavoj (8), Slavoljub (83), Slavomir (22). Ženske oblike: Slavka (1357; 158. mesto), Slava (448), Slavica (3502).

God:
• 11. april
• 21. junij
• 28. september
• 13. november

Ime Slavko je slovanskega izvora. Tvorjeno je s priponskim obrazilom ko iz imenske podstave Slav- ali slav, ki je nastala po krajšanju zloženih slovanskih imen s sestavino slav v pomenu 'slaven'. Takšna imena so: Slavomir, Slavoljub, Boleslav, Jaroslav, Vekoslav, Venčeslav, Vladislav. V nekaterih imenih ima slav že vlogo morfema brez posebnega pomena. Dodaja se tudi nekaterim neslovanskim imenom, npr. Juroslav, Marislava.

V virih je ime Slavko izpričano že v 11. stoletju. Tako je v 3. knjigi Gradiva za zgodovino Slovencev okoli leta 1070 omenjen Slavko, neki osvobojeni posestnik v Gomilah.

V koledarju se ime Slavko z različicami kot nesvetniško ime uvršča k imenu Alojz (21. junija) ali Venčeslav (28. septembra) ali Stanislav (11. aprila, 13. novembra).

Stanislav je med moškimi imeni v Sloveniji na 12. mestu. Leta 2006 je bilo z imenom Stanislav poimenovanih 12.553 (1971: 9961; 1980: 18271; 1994: 15.962) oseb. Skoraj polovica danes živečih Stanislavov je bila rojena v obdobju 1941–1960, sicer pa se je v zadnjih desetletjih zanimanje za to ime zelo zmanjšalo. Ime Stanislav ima naslednje različice: Stane (2006: 496, 235. mesto), Stanko (4050, 63.), Staš (261, 343.), Slavko (4793, 52.), Slavo (26). Ženska oblika imena Stanislav je Stanislava (4873, 52. mesto) in ima naslednje različice: Stana (355, 307.), Stanka (1242, 168.), Staša (531, 246.), Slava (457, 268.), Slavka (1376, 151. mesto).

God:
• 11. april
• 13. november

Ime Stanislav je po izvoru slovansko. Zloženo je iz velelnika glagola stati – stani v pomenu 'postani' in morfema slav v pomenu 'slaven'. Morfem slav se lahko zamenjuje, npr. v imenih Stanimir, Stanidrug, Stanigoj, Stanivuk. S krajšanjem imena Stanislav so nastale imenske tvorjenke Stane, Stanko, Staš, Slavko, Slavo, iz ženske oblike Stanislava pa tvorjenke Stana, Stanka, Staša, Slava in Slavka. Na slovenskem ozemlju so ime Stanislav in njegove različice izpričani od 9. stoletja naprej. Iz njih so v priimkovnem procesu nastali priimki Stanek, Stanič, Staniša, Stanjko, Stanko, Stankovič.

Stanislav je ime dveh poljskih svetnikov. Prvi je sv. Stanislav, krakovski škof in mučenec (v koledarju 11. aprila). Z mečem ga je lastnoročno ubil poljski kralj Boleslav II., zato je moral oditi v pregnanstvo na Ogrsko. Po starem izročilu je delal pokoro v samostanu Osoje na Koroškem. To izročilo je upesnil pesnik Anton Aškerc v pesmi Mutec osojski. Drugi poljski svetnik je Stanislav Kostka, ki je umrl leta 1568, star 18 let (v koledarju 13. novembra). Velja za zavetnika mladine, zlasti srednješolske. Po njem je bila poimenovana prva slovenska gimnazija z internatom v Šentvidu pri Ljubljani kot Zavod svetega Stanislava (od leta 1905).

Med najpogostejšimi moškimi imeni je ime Domen na 73. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo s tem imenom poimenovanih 3454 (2008: 3326; 1994: 1624; 1971: 55). Podrobnejši podatki kažejo, da je bilo ime Domen statistično registrirano šele po letu 1950, zelo v modi pa je bilo zadnji dve desetletji, saj sta bili v tem obdobju rojeni več kot dve tretjini zdajšnjih Domnov. Možne različice imena Domen so Domenik, Domi, Domin, Dominek, Dominik in Domnij.

God:
• 10. april
• 6. maj
• 8. avgust
• 20. december

Ime Domen je lahko skrajšana oblika nekoliko manj pogostega imena Dominik oziroma Domenik, ki izhajata iz latinskega imena Dominicus s prvotnim pomenom 'pripadajoč, posvečen Gospodu, tj. Bogu'. Z njim so katoličani navadno poimenovali otroka, rojenega v nedeljo, tj. na Gospodov dan, latinsko dies Dominica. Imenu Dominik pomensko ustreza ime slovanskega izvora Nedeljko. Domen lahko izhaja tudi iz latinskega imena Domnius, ki je različica imena Dominicus. Ime Domnius (ustrezna slovenska oblika Domnij statistično ni izkazana) se povezuje z latinskim dominus 'gospodar, gospod; lastnik, posestnik; prireditelj, gostitelj; vladar; soprog, ljubček' ali z latinskim dominicus 'gospodov, gospodarjev; gosposki, cesarjev'.

V koledarju je Domen uvrščen k imenoma Domnij – 10. aprila Domnij (Dujam) Splitski, škof, mučenec (u. 204) in Dominik – 6. maja Dominik Savio, italijanski dijak (u. 9. 5. 1857), 8. avgusta Dominik Guzman, ustanovitelj dominikancev (u. 6. 8. 1221), 20. decembra Dominik Siloški, španski opat (u. 1073) itd.

Ime Hugo je med imeni v Sloveniji na 637. mestu. S tem imenom je bilo konec leta 2008 poimenovanih 87 (1971: 126; 1994: 87) oseb. Različice imena Hugo so: Hubert (2008: 123), Hugon (7), Ugo (19).

God:
• 9. februar
• 9. april
• 20. april
• 22. april
• 11. maj
• 10. avgust
• 15. november
• 17. november

Ime Hugo je po izvoru nemško. Je skrajšana oblika iz imen, ki se začenjajo s Hug-, npr. Hugbald, Hugbert, Hugifried, Hugihart, Hugimar, Hugold, Hugwin, Hugiwulf. Sestavina Hug- v teh imenih je iz starovisokonemškega hugu 'um, razum, pamet'. Skrajšane oblike iz istih imen kot Hugo so Hubert iz Hugbert, latinizirano Hubertus, Hubo iz Hugbert ter Hufo iz Hugifried.

Hugo je ime več svetnikov: 22. aprila Hugo Grenobelski, škof (u. 1132), 9. februarja Hugo Belgijski, opat (u. 1164), 28. aprila Hugo Clunyjski, Veliki, francoski opat (u. 1109), 1. apr. Hugo, francoski opat (u. 1194), 16. novembra Hugo Linkolnski, angleški opat (u. 1200). Hugo Grenobelski je pokopan v stolnici v Grenoblu. Velja za zavetnika proti glavobolu.

Hugo se je imenoval zgodnjesholastični matematik Hugo von Saint Victor. Hugo je v francoščini tudi priimek. Imel ga je npr. francoski pesnik in pisatelj Victor Hugo.

Ime Hugo je tudi v nemškem pogovornem izrazu Hugo Leichtsinn (dobesedno: 'lahkomiselni Hugo') v pomenu 'figura, s katero se opozarjajo vozniki na previdno vožnjo'. Po funkciji mu je blizu avstrijski Inspektor Vinzenz iz okrožja Voitsberg na Štajerskem, plastični policist, ki ga postavljajo ob cestah in križiščih.

Ime Valter izhaja iz nemškega imena Walter, starejše Walther, Walthart, ki je zloženo iz starovisokonemških besed waltan 'vladati' in heri 'vojska, množica'. Sestavino waltan imajo še imena Waldebert, Waldemar, Waldefried ter Dietwald, Ewald, Gottwald, Ostwald, Siegwald, Rodewald. Skrajšana oblika iz nemškega imena Walter je Walz, angleško pa Watt, ki je tudi priimek. James Watt je bil angleški inženir in izumitelj prvega uporabnega parnega stroja leta 1782. Po njem se imenuje tudi električna enota za moč vat, s kratico W. Valter je italijansko Gualtiero, francosko Gautier, starejše Gaultier.

God:
• 8. april
• 11. maj
• 10. junij
• 22. julij

Ime Valter pogosto najdemo že v naših najstarejših virih. Valter je ime več svetnikov. V koledarju je 8. aprila Valter, opat benediktinskega samostana Pontois severno od Pariza (+ 1099). Velja za zavetnika vinogradnikov, ujetnikov ter proti očesnim boleznim, mrzlici, revmi.

Maksim je med manj pogostimi imeni v Sloveniji na 440. mestu. Konec leta 2015 je bilo z imenom Maksim poimenovanih 210 (1921: 25; 1994: 55; 2008: 98) oseb. Podatki kažejo, da se je zanimanje za ime Maksim v zadnjem desetletju nekoliko povečalo. Njegove različice so: Maksimiljan 983 (1971: 881; 1980: 1.883; 2008: 1.150), Maksimilijan 326 (1971: 174; 1980: 567; 2008: 404), Maks 2.359 (1971: 3398; 1994: 1268; 2008: 1.584), Maksi 27 (2008: 23). Ženska oblika imena Maksim je Maksima 20 (2008: 19) z različicami Maksa (18), Maksimilijana (14) in Maksimiljana (113).

God:
• 8. januar
• 19. februar
• 8. april
• 9. april
• 12. april
• 14. april
• 28. april
• 5. maj
• 14. maj
• 29. maj
• 11. junij
• 25. junij
• 13. avgust
• 20. avgust
• 12. oktober

Ime Maksim izhaja iz latinskega imena Maximus in se povezuje z latinskim pridevnikom maximus v pomenu 'največji, zelo velik'. Tako približno ustreza vzdevku Veliki, ki so ga imeli številni vladarji, in slovenskemu priimku Velikonja.

Ime Maksimiljan z različico Maksimilijan izhaja iz latinskega imena Maximilianus. To razlagajo kot izpeljanko iz latinskega imena Maximus ali kot zloženko iz latinskih imen Maximus in Aemilianus. Ime Aemilianus, slovensko Emilijan, je izpeljanka iz rimskega rodovnega imena Aemilius z domnevnim pomenom 'posnemovalec, tekmec v ljubezni'. Ime Maks je lahko skrajšana oblika iz imena Maksim ali Maksimiljan.

V koledarju so naslednji Maksimi:

• Maksim, sv., † ok. 514, škof v Paviji v Italiji (8. januar)
• Maksim, Teodat, Hezihij in Asklepiodot, sv., 4. st., mučenci vTrakiji (19. februar)
• Maksim in Timotej, sv., prva st., mučenca v Antiohiji (8.april)
• Maksim, sv., † 282, škof v Aleksandriji (9. april)
• Maksim, sv., † 434, škof v Carigradu (12. april)
• Maksim, sv., prva st., mučenec (14. april)
• Maksim, Dada in Kvintilijan, sv., 4. st., mučenci v Durostoru (28. april)
• Maksim, sv., † 350, jeruzalemski škof (5. maj)
• Maksim, sv., 3. st., mučenec v Aziji (14. maj)
• Maksim, sv., † po 390, emonski škof (29. maj)
• Maksim, sv., 4. st., škof v Neaplju v Italiji (11. junij)
• Maksim, sv., 5. st., škofvTurinu v Italiji (25. junij)
• Maksim, sv., † 662, spoznavalec in vodnik k duhovnemu življenju (13. avgust)
• Maksim, sv., 5. st., učenec sv. Martina v Toursu (20. avgust)
• Maksim, sv., † po 455, škof v mestu Riez v južni Franciji (27. november)

Med ženskimi imeni v Sloveniji je Teodora na 363. mestu. Dne 1. 1. 2010 je bilo z imenom Teodora poimenovanih 265 (1971: 223; 1994: 260) oseb. Njegove različice, tj. skrajšane oblike in tvorjenke so: Tea (2010: 1481; 2008: 1457; 1994: 1004; 1971: 154), Teja (2010: 2416; 1994: 1360; 1971: 89), Tejka (16). Moške oblike: Teodor (2010: 370, 301. mesto), Todor (64), Tej (40), Tejo (20), Teo (522, 244. mesto), Dore (6), Fedor (90), Fedja (41).

God:
• 11. februar

god tudi na sv. Teodorja:

• 2. januar
• 19. januar
• 17. februar
• 7. april
• 20. april
• 22. april
• 27. april
• 20. maj
• 31. maj
• 4. julij
• 12. julij
• 16. avgust
• 19. september
• 21. september
• 9. november
• 11. november
• 3. december
• 27. december
• 28. december

Teodora je ženska oblika imena Teodor. Teodor izhaja iz latinskega imena Theodorus, to pa iz grškega Theódōros, ki je zloženo iz grških besed theós 'bog' in dō'ron 'dar'. Njegov prvotni pomen je bil torej 'božji dar'. Ime je bilo glede na tak pomen zelo priljubljeno pri kristjanih. Pomensko blizu imenu Teodor so še grška imena Theódotos, latinsko Theodotus, Theodósios, latinsko Theodosius, Dōrótheos, ženska oblika Dōrothéa, latinsko Dorotheus, Dorothea. V imenih Dorotej, Doroteja je vrstni red sestavin theós 'bog' in dō'ron 'dar' v primerjavi z imenom Teodor, Teodora obrnjen. Imenoma Teodor, Teodora po pomenu in sestavi ustrezajo slovenski Božidar, Božidara, skrajšano Božo in Boža, ter Bogdan, Bogdana.

Ime Teja z različico Tea sta možni skrajšani obliki iz imen Teodora, Doroteja, Mateja. Druga možnost je izhajanje iz imena Thea, ki bi ga lahko razlagali iz grške besede theá 'boginja'. Prvotni pomen 'dana od boga' ali 'božji dar' je imelo tudi ime Mateja. To je ženska oblika imena Matej. Ta izhaja prek latinskega Matheus in grškega Mattháios iz hebrejskega imena Mattitjáhu, ki je zloženo iz hebrejskih besed matti 'dan, dar' (prim. dati) in jah 'bog'. Različici Fedor in Fedja sta po izvoru ruski obliki imena Teodor.

Nekdaj sta bili v koledarju 1. aprila Teodora, rimska mučenka (u. v 2. stol.) in 28. aprila Teodora Aleksandrijska, devica, mučenka (u. v 3. stol.), ko lahko godujejo tudi nosilke imen Tea in Teja, ki se lahko koledarsko uvrščata še k imenoma Doroteja (6. februarja) in Mateja (21. septembra), 19. decembra pa je v koledarju Teja, palestinska mučenka.

Najbolj slavna Teodora iz zgodovine je bizantinska cesarica Teodora (810–867), ki jo kot ženo cesarja Justinijana – Upravde opisuje tudi Franc Saleški Finžgar v romanu Pod svobodnim soncem. Je tudi svetnica in goduje 11. februarja.

Navdušenje nad domišljijskim svetom je med mladimi zelo prisotno. Če so za priljubljenost domišljijskega žanra nekoč skrbela predvsem literarna dela, so mladi danes precej bolj navdušeni nad domišljijskim svetom v filmih ali računalniških igrah.

Ponudbe na tem področju je veliko in mnogi se sprašujejo, kako izbrati film ali knjigo te zvrsti, da bo posameznika res obogatila. Bo knjiga, ki si jo želim prebrati, primerna? Me bo kar koli iz filmske izkušnje obogatilo? Mnogokrat odgovor ni enostaven.

Pripravili smo torej pregled področja domišljijskega sveta kot nam ga prikazujejo v filmih, knjigah in drugih medijih, hkrati pa smo želeli izpostaviti tiste kriterije, na podlagi katerih lahko razvrščamo in ocenjujemo filme.