God: 13. januar

Poitiers, mesto na zahodu Francije, je iz zgodovine znano po tem, da je pri tem kraju Karel Martel leta 732 odločilno premagal muslimanske Arabce in s tem zaustavil njihovo prodiranje v Evropo. Štiri stoletja pred tem je mesto, tedaj Piktavija v rimski Galiji, zaslovelo po svojem svetniškem škofu Hilariju, ki je z vso odločnostjo branil pravo vero zoper arijansko zmoto: razglašala je Kristusa za največjega človeka, ki mu je Bog dal božansko čast kot nagrado za njegove kreposti, ne pa resničnega učlovečenega Boga in Odrešenika. Ta krivi nauk je obsodil prvi vesoljni koncil v Niceji leta 325, vendar se je še naprej širil, ker so arijanci imeli oporo na carigrajskem dvoru. Neustrašen borec za pravo vero na krščanskem Vzhodu je bil aleksandrijski patriarh sv. Atanazij (god 2. maja), na Zahodu pa je imel to vlogo sv. Hilarij iz Poitiersa, ki je zato dobil vzdevek ‘zahodni Atanazij’.

Rodil se je v ugledni družini, predstavnici visoke rimske kulture v tedanji Galiji, okoli leta 315. Tedaj je krščanstvo v rimski državi že uživalo svobodo, vendar pa je Hilarij svoja mladostna leta in prva leta zrelosti preživel še kot pogan. Bil je razgledan v modroslovju in pravu svoje dobe, toda poganski pogled na svet se mu je zdel plitev. Njegovo iskanje se je umirilo ob branju Svetega pisma in nekaterih krščanskih spisov. Iz polnega prepričanja se je dal krstiti skupaj z ženo in hčerko. Služiti Bogu in pomagati ljudem k spoznanju polne resnice je bila zdaj njegova glavna življenjska naloga. Le nekaj let po Hilarijevem krstu – tedaj je imel dobrih trideset let – je v njegovem rodnem mestu umrl škof. V Piktaviji takrat ni bilo moža, ki bi dosegel tako globoko krščansko učenost in svetost. Ljudstvo ga je, čeprav je imel družino, izbralo za škofa in Hilarij je v tem videl znamenje božje volje. Škofovsko službo je sprejel ne kot čast, ampak kot odgovorno dolžnost. Škofovska služba v tedanjem času res ni bila lahka. Ko je krščanstvo uživalo svobodo, so v Cerkev ljudje vstopali v množicah in prinašali vanjo plitvost mišljenja in življenja, poganske navade je bilo treba premagovati z vztrajno čuječnostjo nad čistostjo nauka.

Škof Hilarij je takoj začutil nevarnost arijanskega nauka, ki je tajil Kristusovo božanstvo in zanikal njegovo odrešeniško poslanstvo. Dosegel je, da so škofje v Galiji povečini pretrgali cerkvene zveze z arijanci. Njegovi nasprotniki so dosegli pri cesarju, da je moral oditi za štiri leta v pregnanstvo v Malo Azijo. Tam se je srečeval z izobraženimi duhovniki in pridno je preučeval spise grških cerkvenih očetov, ki jih dotlej še ni vseh poznal. Tam je napisal svoje največje delo O Sveti Trojici (De Trinitate). V tem mirnem in temeljitem spisu je ovrgel arijanske zmote. V kakšnem duhu je napisan, pove ta odlomek: »Zavedam se, da sem tebi, vsemogočni Bog Oče, v svojem življenju dolžan predvsem to, da o tebi govori vsaka moja beseda, vsaka moja misel. Razen tega mi govorniška sposobnost, ki si mi jo ti podaril, ne more prinesti nobene druge večje nagrade, kakor je ta, da z oznanjevanjem tebi služim in da ljudstvu, ki te ne pozna, ali krivovercu, ki napačno govori o tebi, razlagam, kaj si: da si Oče, Oče edinorojenega Boga.« V pregnanstvu je njegov vpliv vedno bolj naraščal, zato so arijanci sami prosili cesarja, naj ga pošlje domov. Po vrnitvi na škofijski sedež v Poitiersu (360) je Hilariju preostalo še sedem let življenja. Čas je skrbno uporabil za pisanje, zlasti za razlago Svetega pisma. Za utrjevanje cerkvenega nauka je neutrudno govoril in pisal vse do svoje smrti, ki ga je doletela proti koncu leta 367. Papež bl. Pij IX. je njegov nauk počastil tem, da mu je leta 1851 dal naslov cerkvenega učitelja.

Čuk S., Pričevalec evangelija, v: Ognjišče (2016) 1, str. 32.

Med moškimi imeni je ime Niko na 137. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo pri nas leta 2007 z imenom Niko poimenovanih 1385 (1994: 996) oseb. Še pogostejša je bila različica Nik (2256, 102. mesto; 1994: 256), manj pogoste pa različice Niki (96), Nikolaj (858, 180. mesto; 1994: 964) in Miklavž (75, 677. mesto; 1994: 86). Ženska oblika imena Niko je Nika (5236; 54. mesto; 1994: 1621) z različicami Niki (43), Nikica (30), Nikolaja (174; 436. mesto; 1994: 192), Nikolina (250; 365. mesto; 1994: 117).

God:
• 4. februar
• 21. marec
• 15. maj
• 2. junij
• 9. julij
• 10. september
• 25. september
• 13. november
• 14. november
• 6. december

Ime Niko je skrajšana oblika imena Nikolaj, prav tako različici Nik in Niki. Ime Niko je tvorjeno s priponskim obrazilom ‑o, Niki s priponskim obrazilom ‑i.

Ime Nikolaj izhaja prek latinskega imena Nicolaus iz grškega imena Nikólaos. Grško ime je zloženo iz grških besed nī'kē 'zmaga v boju' in laós 'narod, ljudstvo'.Grško Nī'kē je poosebljeno kot ime boginje zmage in kot ime boginje Atene, ki so jo častili v Atenah. Iz latinskega Nicolaus je nastala tudi različica Miklavž, pri kateri je začetni N- zamenjan z M-. O nastanku tega so med imenoslovci različna mnenja.

Med številnimi svetniki z imenom Nikolaj je najbolj znan decembrski (6. decembra) sv. Nikolaj, škof iz Mire v Mali Aziji. Pri nas je poimenovan z imenom Miklavž. Veljal je za velikega dobrotnika in je zavetniki brodarjev, mornarjev in zoper povodnji. Po legendi je trem hčeram siromaka ponoči dal skozi okno tri kepe zlata za doto in jih tako rešil sramote. Praznovanje sv. Miklavža se imenuje tudi miklavževanje. Njegovi spremljevalci so angeli in parkeljni. Na Miklavževo so bili nekdaj v vseh večjih krajih Miklavževi sejmi. Miklavž je tudi vremenski napovedovalec: Če je na Miklavževo mrzlo, pravijo, da bo huda zima. Spomladi pa pri nas goduje tudi Nikolaj iz Flüe (v nemških deželah 25. septembra), septembra je god spokornika sv. Nikolaja Tolentinskega, in številni drugi svetniki s tem mimenom.

Med moškimi imeni je ime Niko na 137. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo pri nas leta 2007 z imenom Niko poimenovanih 1385 (1994: 996) oseb. Še pogostejša je bila različica Nik (2256, 102. mesto; 1994: 256), manj pogoste pa različice Niki (96), Nikolaj (858, 180. mesto; 1994: 964) in Miklavž (75, 677. mesto; 1994: 86). Ženska oblika imena Niko je Nika (5236; 54. mesto; 1994: 1621) z različicami Niki (43), Nikica (30), Nikolaja (174; 436. mesto; 1994: 192), Nikolina (250; 365. mesto; 1994: 117).

God:
• 4. februar
• 21. marec
• 15. maj
• 2. junij
• 9. julij
• 10. september
• 25. september
• 13. november
• 14. november
• 6. december

Ime Niko je skrajšana oblika imena Nikolaj, prav tako različici Nik in Niki. Ime Niko je tvorjeno s priponskim obrazilom ‑o, Niki s priponskim obrazilom ‑i.

Ime Nikolaj izhaja prek latinskega imena Nicolaus iz grškega imena Nikólaos. Grško ime je zloženo iz grških besed nī'kē 'zmaga v boju' in laós 'narod, ljudstvo'.Grško Nī'kē je poosebljeno kot ime boginje zmage in kot ime boginje Atene, ki so jo častili v Atenah. Iz latinskega Nicolaus je nastala tudi različica Miklavž, pri kateri je začetni N- zamenjan z M-. O nastanku tega so med imenoslovci različna mnenja.

Med številnimi svetniki z imenom Nikolaj je najbolj znan decembrski (6. decembra) sv. Nikolaj, škof iz Mire v Mali Aziji. Pri nas je poimenovan z imenom Miklavž. Veljal je za velikega dobrotnika in je zavetniki brodarjev, mornarjev in zoper povodnji. Po legendi je trem hčeram siromaka ponoči dal skozi okno tri kepe zlata za doto in jih tako rešil sramote. Praznovanje sv. Miklavža se imenuje tudi miklavževanje. Njegovi spremljevalci so angeli in parkeljni. Na Miklavževo so bili nekdaj v vseh večjih krajih Miklavževi sejmi. Miklavž je tudi vremenski napovedovalec: Če je na Miklavževo mrzlo, pravijo, da bo huda zima. Spomladi pa pri nas goduje tudi Nikolaj iz Flüe (v nemških deželah 25. septembra), septembra je god spokornika sv. Nikolaja Tolentinskega, in številni drugi svetniki s tem mimenom.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Janez na drugem mestu za imenom Franc. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2010 z imenom Janez poimenovanih 24577 (2008: 25028; 1994: 32656; 1971: 35054). Različice: Anže (2010: 4214), Anžej (90), Džoni (11), Gianni (23), Gianfranco (15), Giovanni (29), Jan (6776), Janči (7), Jane (24), Janej (11), Janek (8), Janeslav, Jani (971), Janik (21), Janislav (27), Janko (4542), Jano (13), Janos (8), Janoš (81), Januš (66), Janž (25), Janže (32), Jean (39), Johan (30), Johann (24), John (22), Jovan (441), Jovica (139), Jovo (232), Vanja (189), Vanjo (19), Žan (5072), Žane (26), Žani (19), Žanžak, Žan Žak (9). Ženske oblike: Jana (3734), Janka (125), Johana (34), Vanja (2003), Žana (780).

Janez Kancij

God:
• Januar:
  2., 4., 6., 15., 19., 26., 28., 31.
• Februar:
  1., 4., 14., 19., 23.
• Marec:
  5., 8., 16., 19., 30.
• April:
  3., 7., 24.
• Maj:
  8., 10., 16., 18., 22., 23., 24.
• Junij:
  3., 11., 17., 20., 22., 24., 26., 27.
• Julij:
  2., 4., 9., 11., 12., 21., 22., 23., 25., 26., 31.
• Avgust:
  4., 17., 19., 27., 29., 31.
• September:
  2., 7., 11., 13., 14., 18., 20., 21., 23., 26., 27.
• Oktober:
  3., 9., 10., 14., 17., 19., 20., 23., 25.
• November:
  4., 9., 11., 14., 16., 20., 24., 26.
• December:
  4., 5., 7., 14., 17., 23., 27.

Ime Janez izhaja iz latinskega imena Johannes, Joannes, to pa prek grškega Iohánnes, Ioánnes iz hebrejskega imena Jehohanan, skrajšano Johanan z nekdanjim pomenom 'Jahve (tj. Bog) je milostljiv'. Ime so torej prvotno dajali v zahvalo Bogu, ki jim je dal dolgo pričakovanega otroka. Glede na drugo sestavino sta hebrejskemu Johanan sorodni imeni Ana in Hanibal. Iz grške oblike izhajata starocerkvenoslovanski obliki Ioanъ, Ivannъ, v hrvaškem, srbskem, bolgarskem in ruskem jeziku Ivan ter poleg imena Jan še v češkem, slovaškem in poljskem jeziku. V srbskem jeziku se je iz starocerkvenoslovanskih oblik razvilo ime Jovan. Na slovenskem ozemlju sta danes imeni Janez in Ivan zastopani precej enakovredno. Ime Janez, starejše Janž, Janež, je sprejeto naravnost iz latinskega Joannes in je oziroma je bilo značilno za osrednji del Slovenije – Kranjsko, kar se kaže tudi v izrazu kranjski Janez. Ime Jan se je kot skrajšana oblika imena Janez uveljavila v najnovejšem času kot posledica mode kratkih imen. Na enak način sta se uveljavili tudi imeni Anže in Žan. Ime Janko je tvorjenka na  ko iz skrajšanega imena Janez s prvotno manjšalnim pomenom, ki pa se je ob pogosti rabi izgubil.

Janez je angleško John, Johny, Jack, Jacky, francosko Jean (starofrancosko Jehan), ženska oblika Jeanne, nemško Johann, skrajšano Hannes, Hans, italijansko Giovanni, skrajšano Gianni, Nino (iz manjšalnice Giovannino), špansko Juan, ženska oblika Juanita, finsko Juhani, skrajšano Ants, Hannu.

Janez je ime mnogih svetnikov. Pri nas najbolj znana Janeza sta Janez Krstnik in Janez Evangelist. Po novi zavezi je Janez Krstnik sin Zaharija in Elizabete, Jezusov predhodnik, oznanjevalec pokore, glasnik bližajočega se Mesijevega kraljestva in je krstil Jezusa v Jordanu. Herod Antipa ga je dal obglaviti. Hči Herodiade je namreč terjala za svoj ples pred Herodom glavo Janeza Krstnika (24. junija – rojstvo in 29. avgusta – mučeništvo). Janez Evangelist je po novi zavezi sin Zebedeja in Salome, ribič, Jezusov učenec, apostol, pisec 4. evangelija, Razodetja (Apokalipse) in treh listov ter eden od stebrov jeruzalemske cerkve, ki je umrl okrog leta 100 star 104 leta (v koledarju 27. decembra). Simbol 4. evangelija je orel, s katerim Janeza Evangelista tudi upodabljajo.

Spisek vseh svetnikov z imenom Janez (125) v Letu svetnikov:

• Janez Dobri, sv., † ok. 660, škof v Milanu v Italiji (2. januar)
• Janez Sholar, sv., † ok. 543, menih, učenec sv. Saba v Palestini (4. januar)
• Janez Nepomuk Neumann, sv., † 1860, ameriški misijonar (5. januar)
• Janez de Ribera, sv., † 1611, nadškof v Valenciji (6. januar)
• Janez Kalibit, sv., † ok. 450, skrivnostni samotar iz Carigrada (15. januar)
• Janez Latruna, sv., † 1816, frančiškan, misijonar, mučenec na Kitajskem (god 15. januar)
• Janez Peter Neel, sv., † 1862, francoski duhovnik in mučenec na Kitajskem (18. februar, god tudi 15. jan.)
• Janez iz Ravene, sv., † 595, škof (19. januar)
• Janez, sv., 6. st., mučenec v Jeruzalemu (26. januar)
• Janez, sv., † ok. 554, duhovnik in menih v Galiji (28. januar)
• Janez Bosko (Don Bosco), sv., † 1888, apostol mladine (31. januar)
• Janez, sv., 4. st., mučenec v Aleksandriji v Egiptu (31. januar)
• Janez, sv., † 1163, škof v Saint-Malo v Franciji (1. februar)
• Janez de Brito, sv., † 1693, in drugi jezuitski misijonarji in mučenci (4. februar)
• Janez Krstnik od Spočetja (Juan García Jijon), sv., † 1613, španski redovnik trinitarec (14. februar)
• Janez Peter Neel, sv., † 1862, francoski duhovnik in mučenec na Kitajskem (18. februar, god tudi 15. jan)
• Janez, sv., † 1862, mučenec na Kitajskem (19. februar)
• Janez, sv., 11. st., iz Reggio Calabria v Italiji (23. februar)
• Janez Jožef od Križa, sv., † 1734, alkantarenec (5. marec)
• Janez od Boga, sv., † 1550, ustanovitelj reda usmiljenih bratov (8. marec)
• Janez Sarkander, sv., † 1620, duhovnik in mučenec (17. marec)
• Janez, sv., 6. st., opat pri Spoletu v Italiji (19. marec)
• Janez Klimak, sv., † 649, bogoljubni pisatelj (30. marec)
• Janez, sv., † 432, škof v Neaplju v Italiji (3. april)
• Janez Krstnik de la Salle, sv., † 1719, ustanovitelj reda šolskih bratov (7. april)
• Janez, Anton in Evstahij, sv. † I342-, mučenci v Vilni (24. april)
• Janez iz Sanhuta, sv., † ok. 303, mučenec (3. maj)
• Janez Houghton, Avguštin Webster, Robert Lawrence in dri angl.muč., sv., † 1535, angl. mučenci (4. maj)
• Janez iz Beverleyja, sv., † 721, škof in opat (7. maj)
• Janez, sv., † ok. 475, škof v Autunu v Franciji (8. maj)
• Janez Avilski, sv., † 1569, pridigar in vzgojitelj (10. maj)
• Janez Nepomuk, sv., † 1393, mučenec (16. maj)
• Janez I., sv., † 526, papež (18. maj)
• Janez, sv., 10. st., opat v Parmi v Italiji (22. maj)
• Janez Krstnik de Rossi, sv., † 1764, apostol zapuščenih (23. maj)
• Janez Psihaitas, sv., † 820, menih v Carigradu (24. maj)
• Janez Grande, sv., † 1600, redovnik usmiljenih bratov (3. junij)
• Janez Marija Muzel, sv., † 1887, ugandski mučenec (27. januar, god 3. junij)
• Janez Fakundski, sv., † 1479, glasnik sprave (11. junij)
• Janez iz Matere, sv., † 1139, Pulsano v Italiji (20. junij)
• Janez (John) Fisher in Tomaž More, sv., † 1535, kardinal in državnik, mučenca (22. junij)
• Janez Krstnik (rojstvo), sv., 24. junij
• Janez Got, sv., † ok. 800, škof v Pontu (26. junij)
• Janez in Pavel, sv., † 362?, mučenca (26. junij)
• Janez, sv., 6. st., duhovnik v Chinonu v Franciji (27. junij)
• Janez Frančišek Regis, sv., † 1640, jezuit (31. december, god 2. julij)
• Janez Cornelius in tovariši, sv., † 1594, mučenci v Dorchestru v Angliji (4. julij)
• Janez Heer, sv., † 1572, garkumski mučenec (9. julij)
• Janez Jones in Janez Wall, sv., † 1598 in 1679, mučenca (12. julij)
• Janez Gualbert, sv., † 1073, ustanovitelj reda valombrožanov (12. julij)
• Janez Hagiorita, sv., † ok. 1002, iguman na gori Atos (12. julij)
• Janez Wall, sv., † 1679, mučenec v Worcestru v Angliji (22. avgust, god 12. julij)
• Janez, sv., 6. st., menih v Siriji (21. julij)
• Janez Lloyd, sv., † 1679, mučenec v Cardiffu v Angliji (22. julij)
• Janez Kasijan, sv., † ok. 435, cerkveni oče (23. julij)
• Janez Agnus, sv., † ok. 646, škof v Maastrichtu na Nizozemskem (25. julij)
• Janez Columbini, sv., † 1367, jezuit v Sieni v Italiji (31. julij)
• Janez Marija Vianney, sv., † 1859, arški župnik (4. avgust)
• Janez, sv., 11./12. st., škof v italijanski Kampaniji (17. avgust)
• Janez Eudes, sv., † 1680, začetnik češčenja Srca Jezusovega (19. avgust)
• Janez, sv., † ok. 825, škof v Papiji (27. avgust)
• Janez Krstnik (mučeništvo), sv., 29. avgust
• Janez, sv., 7. st., škof v Comu v Italiji (31. avgust)
• Janez, sv., † 946, samotar v samostanu Rilo v Bolgariji (31. avgust)
• Janez Postivec, sv., † 595, carigrajski patriarh (2. september)
• Janez iz Lodija, sv., † ok. 1205, škof v Gubbiu v Italiji (7. september)
• Janez Gabrijel Perboyre, sv., † 1840, misijonar in mučenec (11. september)
• Janez Krizostom (Janez Zlatousti), sv., † 407, cerkveni učitelj (13. september)
• Janez Gabrijel Taurin Dufresse, sv., † 1815, mučenec na Kitajskem (14. september)
• Janez Macias, sv., † 1645, dominikanec (16. september, god 18. september)
• Janez Chon, sv., † 1866, korejski misijonski tiskar in mučenec (10. marec, god 20. september)
• Janez Ni Youn-Il, sv., † 1867, družinski oče iz Koreje, katehet in mučenec (20. januar, god 20.
• september)
• Janez Pak in tovariši, sv., † 1839, mučenci v Koreji (4. september, god 20. september)
• Janez Yi, sv., † 1867, mučenec v Taegu v Koreji (30. januar, god 20. september)
• Janez Prandota, sv., † 1266, škof v Krakovu na Poljskem (21. september)
• Janez, sv., † po 881, mučenec v severni Afriki (23. september)
• Janez a Meda, sv., † 1159, ustanovitelj humiliatov v Milanu (26. september)
• Janez, sv. † ok. 825, mučenec v Kordobi v Španiji (27. september)
• Janez Duklanski, sv., † 1484, frančiškan (29. september, god 3. oktober)
• Janez Leonardi, sv., † 1609, redovni ustanovitelj (9. oktober)
• Janez, sv., † *397, kanonik v Angliji (10. oktober)
• Janez Ogilvie, sv., † 1615, jezuit, mučenec s Škotskega (10. marec, god 14. oktober)
• Janez, sv., 4. st., menih v Tebajski puščavi (17. oktober)
• Janez de la Lande, sv., † 1646, kanadski mučenec (19. oktober)
• Janez Brebeuf in drugi kanadski mučenci, sv., † 1649 (16. marec, god 19. oktober)
• Janez Rigby, sv., † 1600, mučenec v Angliji (21. junij, god 20. oktober)
• Janez Kapistran, sv., † 1456, redovni reformator in pridigar (23. oktober)
• Janez Almond, sv., † 1612, mučenec v Angliji (3. december, god 25. oktober)
• Janez Boste in tovariši, sv., † 1594, angleški mučenci (24. julij, god 25. oktober)
• Janez Kemble, sv., † 1679, duhovnik in mučenec v Angliji (22. avgust, god 25. oktober)
• Janez Payne, sv., † 1582, mučenec v Angliji (2. april, god 25. oktober)
• Janez Southworth, sv., † 1654, mučenec v Londonu v Angliji (28. junij, god 25. oktober)
• Janez Hozibita, sv., † ok. 635, škof v Cezareji v Palestini (28. oktober)
• Janez in Jakob, sv., † 344, škof in duhovnik v Perziji (1. november)
• Janez Zedazneli in tovariši, sv., 6. st., menihi v Georgiji (4. november)
• Janez Colobus ali Mali, sv., 5. st., puščavnik v Egiptu (9. november)
• Janez Miloščinar, sv., † 619/620, aleksandrijski patriarh (11. november)
• Janez iz Tufara, sv., † 1170, opat v Beneventu v Italiji (14. november)
• Janez del Castillo, sv., † 1628, mučenec (15. november, god 16. november)
• Janez in tovariši, sv., 4. st., mučenci v Perziji (20. november)
• Janez Karel Cornay, sv., † 1837, mučenec v Vietnamu (20. september, god 24. november)
• Janez Ludvik Bonnard, sv., † 1852, misijonar v Vietnamu in mučenec (1. maj, god 24. november)
• Janez, duhovnik, in Matej, katehist, sv., † 1861, mučenca v Vietnamu (26. maj, god 24. november)
• Janez Dat, sv., † 1798, mučenec v Vietnamu (28. oktober, god 24. november)
• Janez Krstnik Dinh Van Thanh, sv., † 1840, mučenec v Vietnamu (28. april, god 24. november)
• Janez Berhmans, sv., † 1621, jezuitski redovnik (13. avgust, god 26. november)
• Janez Calabria, sv., † I954, iz Verone v Italiji (4. december)
• Janez Damaščan, sv., † 749, cerkveni učitelj (4. december)
• Janez, sv., 9. st., škof v Aziji (5. december)
• Janez Molčavec, sv., † 559 ali 588, škof in puščavnik (7. december)
• Janez od Križa, sv., † 1591, duhovnik, cerkveni učitelj (14. december)
• Janez de Matha, sv., † 1213, ustanovitelj trinitarskega reda (17. december)
• Janez Kancij (Kentski), sv., † 1473, bogoslovni profesor in zavetnik Poljske (23. december)
• Janez Evangelist, sv., po 100, apostol (27. december)

Razširjenost oziroma uveljavljenost imena v slovenskem prostoru dokazujejo tudi številne cerkve posvečene svetim Janezom. Največ je cerkev sv. Janeza Krstnika, in sicer 84, sledi 21 cerkev sv. Janeza Evangelista, dve cerkvi sv. Janeza Nepomuka in štiri cerkve sv. Janeza in Pavla. Po cerkvah so mnogi kraji v Sloveniji poimenovani z imeni Šentjanž, Št. Janž, Sv. Janez, Šentjanška vas ter Šentjanževo predmestje, drugo ime za Šempeter v Ljubljani. Z imenom Janez so povezana še krajevna imena Janževski Vrh, Janževa Gora, Jankoti, Janeži, Jankovec, Jankova. Po imenu Ivan so nastala imena naselij Ivanci, Ivančna gorica, Ivaniše, Ivanja vas, Ivanje selo, Ivanjkovci, Ivanjkovščak, Ivanše, Ivanjšovci ter Štivan po cerkvi sv. Ivana.

V občnem besedju se praviloma najpogostejša imena posplošeno uporabljajo za poimenovanje narodov in človeških likov. Tako se ime Janez – dandanes resda nekoliko šaljivo – uporablja v pomenu 'Slovenec', navadno v zvezi kranjski Janez, ime Ivan pa v pomenu 'Rus'. Angleško John Bull pomeni 'ironičen naziv za angleškega buržuja, za angleški narod sploh'. Nemško Hans Dumm pomeni 'tepec, norec', Hans Liederlich 'propadel, razuzdan človek', Hans Urian 'hudič, satan, hudobec', Hans im Bild 'pametnjakovič'.

Izraz janez pomeni 'nekoliko neiznajdljiv, preprost fant', ki se s pridevniško podvojitvijo janezast uporablja tudi v nagovoru: O ti janez janezasti. Slovensko Anžon je 'velik, motovilast, neroden Janez', anžon pa 'črv v sadju'. Obstajal je tudi rimani izraz Žane iz Ljubljane 'ljubljanski meščan iz predmestja'. Izraz pridni Janezek pomeni 'človek dobrega, pozitivnega značaja'. Pomen 'človek' ima Janez tudi v pregovoru Kar se Janezek nauči, to Janez zna.

* 19. oktober 1876, Ledinek, † 3. februar 1951, Gornja Radgona

Knjižničar že v dijaškem semenišču v Mariboru

Življenje in delo Janka Šlebingerja je lepo predstavil Bruno Hartman, ugleden bibliotekar, ob odkritju spominske plošče na kulturnem domu pri Sv. Ani leta 2001. Po njem povzemam glavne podatke. Rodil se je 19. oktobra 1876 na Ledineku pri Sv. Ani v Slovenskih goricah kot deveti otrok malega kmeta. Po osnovni šoli v Zgornji Ščavnici je šel v Maribor na klasično gimnazijo. "Ta gimnazija je bila prava kovačnica mladih slovenskih izobražencev s takratnega Štajerskega. Duhovščina po deželi je odbirala in podpirala nadarjene kmečke fante, da so jih starši dali študirat. V Mariboru je škofija vzdrževala dijaški dom - malo semenišče. Gojenec Janko Šlebinger je delal kot knjižničar v zavodovi knjižnici. V njej se je zapisal knjižničarstvu, ki je bilo potlej njegovo življenjsko poslanstvo." Po maturi je bil eno leto vpisan v bogoslovje, leta 1899 pa je odšel na Dunaj študirat slavistiko in germanistiko, kjer je imel sijajne profesorje, med njimi štajerskega rojaka Matija Murka. Študij je končal leta 1903 z doktoratom o Adamu Bohoriču, prvem slovenskem slovničarju. Na Dunaju se je Šlebinger seznanil dr. Francem Simoničem iz Ivanjkovec pri Ljutomeru, ki je bil eden vodilnih knjižničarjev dunajske univerzitetne knjižnice. Šlebingerja je vleklo srce, da bi zaposlil v tej ugledni ustanovi, pa mu je Simonič, ki postal njegov tast - Janko se je namreč poročil z njegovo hčerko Olgo - to odsvetoval. Šlebinger se je odpravil v Ljubljano, kjer je postal profesor na gimnaziji, zatem v Novem mestu, kjer je poučeval slovenščino in nemščino; od leta 1909 do 1925 pa na ljubljanski realki. V tem času se je posvetil dvojemu - bibliografiji in literarni zgodovini.

Bibliografija terja pridnost čebele

Janka Šlebingerja je kot dunajskega visokošolca usmeril v bibliografijo univerzitetni knjižničar Franc Simonič, njegov bodoči tast. "Bibliografija je veda, ki se ukvarja s popisovanjem knjig, časnikov, časopisov in drugih tiskanih dokumentov. Omogoča nam pregled nad tiskanim (danes tudi fotografskim in elektronskim) gradivom glede na njegove pisce, področje človeškega delovanja, jezik, kraj in čas njegovega nastanka" (Bruno Hartman). Kako naporno je to delo, ve samo tisti, ki je kdaj imel z njim opravka. Zahteva bogato splošno znanje in seveda zbirateljsko pridnost. Šlebinger se je z bibliografskim delom ukvarjal že v študentskih letih. Po letu 1903 pa se je lotil sistematičnega popisovanja vsega slovenskega tiska po posameznih letih in ga objavljal v Zbornikih Slovenske matice pa tudi v samostojnih knjigah. Nemogoče je našteti vsa njegova dela na bibliografskem področju. Omenimo samo nekatera glavna. Pregledal in dopolnil je obsežno delo dr. Simoniča Slovenska bibliografija 1550-1900, v kateri je avtor poskusil zajeti vso slovensko tiskano gradivo od Trubarjevega Katekizma do vseh, kar tiskov, ki so izšli v naslednjih tri in pol stoletjih. Ob razstavi slovenskega novinarstva v Ljubljani leta 1937 mu je uspelo v knjižni obliki objaviti kronološki pregled slovenskih časnikov in časopisov od 1797 do 1936, predragocen pripomoček o dosežkih Slovencev na tem področju. Sestavil je izčrpne bibliografije o nekaterih slovenskih pisateljih in pesnikih in še marsikaj drugega.

Ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice

Ko je bil Janko Šlebinger že priznan slovenski bibliograf in se je bližal petdesetemu letu, se mu je izpolnila davna želja, da bi postal bibliotekar - knjižničar. Leta 1925 so ga državne oblasti s šole poklicale v Državno biblioteko, današnjo Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK). "Menile so da je spričo svojega vsestranskega znanja, še zlasti na področju knjižničarstva, nadvse primeren, da prevzame vodstvo te častitljive in za slovenski narod nadvse pomembne ustanove." Šlebinger jo je kot ravnatelj vodil od leta 1925 do 1946, ko je bil upokojen. Njegova Narodna biblioteka je rasla in se množila, toda stiskala se je v neprimernih prostorih. Nujno je bilo poskrbeti za novo stavbo. V letih 1936-1941 so po načrtih mojstra Jožeta Plečnika pozidali njegovo umetnino, na katero smo še danes ponosni.

Isto leto, ko je Šlebinger postal ravnatelj Državne biblioteke, je začel izhajati znameniti Slovenski biografski leksikon, ki je izhajal do leta 1991 in obsega štiri knjige s 4.768 stranmi, samo osebno kazalo jih šteje 245. Ker je imel tako dober pregled nad celostnim slovenskim ustvarjalnim potencialom, je skoraj sam izdelal obsežen spisek osebnosti, ki naj bi prišle v SBL. Bil je v uredniškem odboru prvih treh zvezkov, za SBL je napisal več kot 220 temeljitih življenjepisov in k njim pripadajočih bibliografij. Pomembno je bilo tudi njegovo uredniško delo pri raznih revijah in založbah. Deloval je tudi literarno. Zaradi svojih zaslug za slovensko knjižničarstvo je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU. Močno bolan se je leta 1948 preselil na svoje posestvo v Gornji Radgoni, kjer je preživel še štiri leta. Umrl je 3. februarja 1951 in je tam tudi pokopan.

(obletnica meseca 10_2006)

V februarski številki Ognjišča odmevajo tudi dogodki, ki se jih spominjamo v tem mesecu. 2. februarja, na svečnico, s katero v 'ljudskem koledarju' sklepamo božično obdobje, praznujemo tudi dan posvečenega življenja. Tega smo se spomnili v pogovoru s sestrami karmeličankami, ki praznujejo tudi 500-letnico rojstva svoje ustanoviteljice sv. Terezije Avilske.

Na god lurške Matere Božje, 11. februarja, obhajamo svetovni dan bolnikov. Zato predstavljamo delo bolniškega duhovnika p. Tonija Brinjovca. Bolniškega maziljenja se dotika tudi pismo, v katerem upokojeni nadškof Turnšek razlaga pomen tega zakramenta.

8. februarja Slovenci praznujemo svoj kulturni praznik. Nanj opozarja pogovor s slikarjem Tomažem Perkom in priloga, ki predstavlja starodavno kulturno ustanovo, znamenito Semeniško knjižnico v Ljubljani..

Ob tragičnih dogodkih v Franciji, kjer so muslimanski skrajneži ubili več članov uredništva satiričnega časopisa in druge grožnje islamistov, se sprašujemo o pravem pomenu vere in o različnih verah. Te tematike se dotika Pismo meseca in delno komentar. Prav zato, da bi spoznali, kaj zares uči islam in kaj druge vere, vključno s krščanstvom, vam na str. 123 predstavljamo knjigo Vplivna verstva sveta.

Letos začenjamo postni čas dokaj zgodaj, 18. februarja. Da bi ga globlje doživeli in se v njem pripravili na veliko noč, vam ponujamo nekaj knjig. Najprej predstavljamo križeve pote (str 57), potem nekaj postnih knjig za otroke (str. 45). Tudi Slomškova založba nam na str. 96 predstavlja nekaj knjig s to tematiko. Naj bo duhovno branje del naše priprave na največji krščanski praznik.

Iz tiskarne je prišla knjiga Jožefmarija Escrivaja Brazda. Po Escrivajevi smrti so zbrali njegove misli, ki so kot nekakšni 'smerokazi', ob katerih moremo usmerjati svoje razmišljanje, molitev in življenje. To je že druga knjiga ustanovitelja Opus Dei Jožefmarija Escrivaja, ki je izšla pri Ognjišču. Pred leti je izšla knjiga Pot, ki je doživela ponatis. O Opus Dei lahko v naši javnosti zasledimo veliko govoric in najrazličnejša mnenja o tej organizaciji. Sedaj imamo možnost, da si sami preberemo, kaj je učil njen ustanovitelj.

Že prejšnji mesec smo vam predstavili romanje ob 50-letnici Ognjišča. Tokrat pa vam ga na str. 16 natančneje predstavljamo in vas vabimo, da se nam pridružite na njem, saj boste tako lahko med prvimi počastili ponovno izpostavljen Turinski prt ter poromali po poteh svetih papežev.

Naročniki po pošti nas večkrat sprašujete, kdaj boste dobili položnice za plačilo revije. Predvidevamo, da jih boste dobili ob koncu januarja. Začetek leta naj bo spodbuda, da naročimo Ognjišče zase ali ga podarimo svojim bližnjim ali prijateljem. Morda tudi komu, ki si ga zaradi stiske ne more sam plačati.

gostje meseca

Sestre karmeličanke iz Sore

tema meseca

Semeniška knjižnica

mladinska tema meseca

Pišem, torej živim!

Preberite več: Februar 2015

Leži v vencu Sp. Bohinjskih gora in nanj se lahko povzpnemo tako s primorske kot tudi z bohinjske strani. Na S strani je visokogorsko smučišče, vendar je tudi poleti zelo obiskan. Nad Bohinjsko kotlino (Na Rjavo skalo - 1535 m visoko) obiskovalce pripelje tudi gondola..

Preberite več: Vogel (1922 m)