• Birin, sv., † ok. 650, škof v Dorcestru v Angliji
• Edvard Coleman, bl., † 1678, mučenec v Londonu v Angliji
• Frančišek Ksaver (Javier), sv., † 1552, zavetnik misijonov
• Galgan, sv., † 1181, samotar v Sieni v Italiji
• Janez Almond, sv., † 1612, mučenec v Angliji (3. december, god 25. oktober)
• Janez Nepomuk Tschiderer, bl., † 1860, škof v Brixnu v Italiji (3. december, god 4. december)
• Kasijan, sv., † 298, mučenec
• Lucij, sv., 5./6. st., škof v Churu v Švici
• Sofonija, sv., † 586 pr. Kr., prerok
  Prerok Sofonija napoveduje Božjo kazen judovskemu ljudstvu, ker ni zvesto Bogu, na koncu pa obljublja rešitev in obnovo.
  Gospod Bog je v tvoji sredi, tvoj močni rešitelj. (Sof 3,17)
• Teodor, sv., 4. st., mučenec v Aleksandriji

• Bibijana (Vivijana), sv., † 363, mučenka
• Blanka, sv., † 1252, francoska kraljica, rojena v Španiji
• Janez Ruysbroek, bl., † 1381, klicar k verski obnovi
• Kromacij, sv., † 407/408, oglejski škof
• Marija Angela Astorch, bl., 11665, predstojnica redovnic kapucink iz Barcelone
• Natalija iz Nikomedije, sv., 4. st., mučenka, žena sv. Hadrijana
• Pimenij, sv., prva st., mučenec v Rimu
• Rafael Chylinski, bl., † 1741, poljski duhovnik, manjši brat
• Silverij, sv., † 537, papež (2. december, god 20. junij)

• Agerik, sv., † 588, škof v Verdunu v Franciji
• Anton Bonfadini, bl., † 1482, manjši brat v Cotignoli v Italiji
• Edmund Campion, sv., † 1581, angleški mučenec
• Eligijj sv., † 660, škof
• Janez Beche (Tomaž Marshall), bl., † 1539, opat in mučenec v Colchestru v Angliji
• Karel de Foucauld, † 1916, duhovni pisatelj
• Leoncij, sv., † 433, škof v Frejusu v Franciji
• Marija Klementina Nengapeta Anuarite, bl., † 1964, zairska mučenka
• Nahum, sv., † pred 612 pr. Kr., prerok
• Rihard Langley, bl., † 1586, mučenec v Yorku v Angliji

Pregovor lepo pravi: »Kdor poje, dvakrat moli.« Če pri maši ne pojemo, mi nekaj manjka. V naši župniji ob nedeljah pojejo samo na koru in sicer take pesmi, ki jih mi ne znamo. Po drugih župnijah v okolici pri maši veliko poje vsa cerkev. Kakšna so cerkvena navodila? (Marcela)

Konstitucija o svetem bogoslužju, ki je prvi dokument drugega vatikanskega koncila, posveča šesto poglavje cerkveni glasbi in petju. Tam omenja gregorijansko petje (koral), ki rimska Cerkev daje prvo mesto. Za večglasno (zborovsko) petje pravi, "naj se ne izključuje iz liturgičnih opravil". Na tvoje vprašanje, kakšna so cerkvena navodila glede ljudskega petja pri bogoslužju, ta dokument jasno odgovarja: »Ljudsko nabožno petje je treba skrbno gojiti, da se bodo pri pobožnostih in svetih opravilih ter pri samih liturgičnih dejanjih mogli po pravilih in določbah rubrik razlegati tudi glasovi vernikov« (B 118). Odlok o splošni ureditvi Rimskega misala (2002) glede petja pri bogoslužju naroča, da si je treba za petje pri mašnem opravilu "zelo prizadevati, v skladu z značajem naroda in zmožnostmi vsakega svetega zbora" (40). Značaju Slovencev je petje 'v krvi', zato je prav, da po naših župnijah gojimo (tudi) ljudsko petje. (sč)

Tako je prosil argentinski teniški igralec Juan Martin Del Potro, potem ko so ga okradli na pariški železniški postaji in mu med drugim vzeli tudi rožni venec, ki ga je blagoslovil papež Frančišek. Zanj je bila velika čast, da je imel ta molek. »Odvzeli so mi del življenja. Ne morem misliti na to. Zelo me boli. Sedaj ne morem več nanj moliti, a spomin na dan, ko sem se srečal s papežem Frančiškom, mi ne more nihče vzeti.«

»Na železniški postaji sem se obrnil, ko me je nekdo prosil za avtogram in takrat so me okradli,« je pojasnil Del Potro, teniški igralec, ki trenutno zavzema 5. mesto na ATP lestvici najboljših teniških igralcev sveta. Že večkrat je dal vedeti, da je iskren vernik in da vera pomeni važno mesto v njegovem življenju. Teniškemu igralcu je molek poklonil papež na avdienci v času teniškega turnirja v Rimu, na katerem je sodeloval. Tako Del Potro, kakor papež izhajata iz Argentine. Ker igralcu rožni venec veliko pomeni, je prek televizijskih kamer sporočil tatu: »Samo to želim – prosim te, vrni mi rožni venec. Tega sem vedno nosil s seboj. Vzemi druge stvari, prosim te samo, da mi vrneš rožni venec. Brez tega osebnega papeževega daru, ki mi veliko pomeni, težko igram na tako velikem in pomembnem turnirju,« je dejal Del Potro, ko je v začetku novembra sodeloval v Londonu na zaključnem turnirju najboljše osmerice (teniški Masters).

Tako je naslov knjige, ki spominja na naslov filma Stevena Spielberga Schindlerjev seznam, v katerem je prikazal industrialca, ki je ki je pred nacisti rešil številne Jude. Napisal jo je italijanski novinar Nello Scava, govori pa o papežu Frančišku. V njej ne samo zavrača očitke, ki se vedno znova pojavljajo tudi v slovenskih medijih, da je papež, dokler je bil še provincial argentinskih jezuitov, sodeloval z vojaškimi oblastmi, ampak da je resnica čisto drugačna. Kot predstojnik jezuitov je sodeloval pri organiziranju 'podzemne mreže', ki je najmanj sto ljudi rešila pred terorjem vojaške hunte.

Nello Scava, časnikar italijanskega dnevnika Avvenire, je to resnico odkrival v pogovoru s številnimi pričevalci iz tistega časa. Provincial Bergoglio je nudil zatočišče ljudem, ki jih je hunta preganjala. Ni gledal na to, ali so verni ali ne. Bergoglio je deloval v kolegiju San Miguel, v predmestju argentinskega glavnega mesta. Ta izobraževalna ustanova je služila kot zatočišče za oporečnike. Ti so 'igrali' študente, ki obiskujejo njihove tečaje. Od tam so jih pretihotapili na varno, najpogosteje v Brazilijo. V to reševalno mrežo je bila vključena vrsta latinoameriških jezuitov, med katerimi je bil tudi Bergoglio. O tem ni sedanji papež nikomur govoril. Danes nekateri, ki so bili v tistem kolegiju, povedo, da o tem delovanju niso nič vedeli. Delovanje je bilo izrazito tajno. Bali so se, da bi koga ujeli in bi potem izdal skrito zadevo. Zanimivo je, da je ta molk papež ohranil do današnjih dni.

Decembrsko Ognjišče sklepa 49. letnik naše revije. Prihodnja, januarska in božična številka bo že prva številka jubilejnega 50. letnika. Pred vstopom v jubilejni letnik smo vam namenili posebno darilo: reviji je priložena knjiga Zgodbe za advent in božič. Je druga knjiga v zbirki Zgodbe za dušo – Nova serija. V njej so nove in stare zgodbe, ki govorijo o adventnih in božičnih dogodkih, molitve, družinska bogoslužja, barvne fotografije ... Knjiga, ki je na voljo tudi v prosti prodaji, v broširani in trdi vezavi, želi pomagati, da bi se na božični praznik globlje duhovno pripravili in ne zapadli poplitvenemu potrošniškemu načinu praznovanja.

Zaradi tega knjižnega daru smo letos morali opustiti stenski koledar Ognjišča, kajti v tem kriznem času bi vam ne mogli podariti obojega: knjigo in koledar. Tej številki je priložen koledar 2014 na enem listu, ki ga boste lahko s pridom uporabili in ga lahko tudi kupite v prosti prodaji za 0,5 €. Poleg koledarja je priložen še katalog naših knjig. V njem so širše predstavljene predvsem knjižne novosti. Prepričani smo, da vam bo katalog dober 'vodnik' pri izbiri daril ob Miklavžu, božiču in novem letu pa tudi ob drugih priložnostih.

Še bolj pa upamo, da vam bodo vse tokratne priloge še dodatna spodbuda, da se boste odločili za obnovitev naročnine na Ognjišče. Ta znaša 27,50 EUR pri župnijskih uradih, za naročnike po pošti pa 28,25. Kljub krizi in kljub temu, da se je letos zvišal davek na dodano vrednost, se je naročnina komaj zaznavno zvišala. Ne odpovedujte Ognjišča, če ne morete naročnine plačati v celoti, nam to sporočite in iskali bomo neko rešitev. Ne pozabimo, da je naročnina na Ognjišče lepo darilo, zato ga naročimo mladi družini, prijateljem, sorodnikom ... in naše darilo bo obdarovanca razveselilo kar dvanajstkrat v letu. To lahko storite tudi z bonom, ki je priložen reviji.

Z veseljem vam lahko tudi sporočimo, da je v zadnjem času izšlo kar nekaj novih knjig. Prvo, ki je priložena Ognjišču, smo že omenili. Za praznične dni pa bo zelo primerna knjiga Anselma Grüna Želim ti božičnega angela. Pisatelj nam v knjigi približa božične dogodke prek opisa angelov, ki v božičnih evangelijih velikokrat nastopajo. Več o knjigi si lahko preberete na str. 117.

Že v prejšnji številki smo vam predstavili dve novi knjigi o svetnikih. Tudi tokrat vam predstavljamo novost, ki nas prek imen vodi k svetnikom. Gre za knjigo Simona Lenarčiča Kdaj imam god? Knjiga prinaša zanesljive odgovore na vprašanja v zvezi z godovi in godovnimi zavetniki in nam omogoča preprosto in hitro iskanje podatkov o godovnih zavetnikih za posamezno ime. V enem od poglavij primerja cerkveni koledar s t. i. ljudskim. Več o knjigi si lahko preberete na str. 59.

Pred nami je advent, čas priprave na božični praznik, pa tudi čas obdarovanj. Tako v pripravi na praznovanje, kakor pri obdarovanju vam bodo koristile knjige založbe Ognjišče. Le redki si jih boste lahko ogledali na knjižnem sejmu, vsi pa si jih boste lahko ogledali v novem katalogu in vedno si jih lahko ogledate na naši spletni strani.

Velikokrat se v družbi odraslih sprašujemo, zakaj mladi ne dajo nobene ideje, zakaj nimajo pobude in zakaj jim je vse brez veze. Prepričan sem, da mladi imajo ideje, ki pa jih velikokrat zadržijo zase ali zakrijejo z besedami, češ da jim je vseeno.

Eden izmed največjih izzivov danes je, kako spodbujati ustvarjalnost mladih, jim pustiti proste roke v posameznih zadolžitvah pri doseganju končnega cilja. Lahko na primer povabim mladostnika, da izdela svojo voščilnico. Zagotovo ne bi bila takšna, kot bi jo izdelal jaz, kar pa ne pomeni, da bi bila kakorkoli slabša od moje. Bistveno je, da ima mladostnik občutek, da se lahko obrne name, če potrebuje prostor, da je slišan, ko se sooča z zadano nalogo.

Zanimivo mi je spoznanje, da danes tako mladi kot starejši ob množici potreb okoli nas le-teh vidimo vedno manj – oz. če sem malo predrzen – vidimo morda samo sami sebe. Predpraznični in praznični čas ponujata priložnost, da očistimo svoja čutila, smo občutljivi za potrebe v svoji okolici in se nanje odzovemo s svojo izvirnostjo. Niso potrebna velika dejanja, ampak majhni koraki, ki nas skupaj pripeljejo daleč.

Ne smemo pozabiti, da je praznik Jezusovega rojstva bodrilo za naše življenje, da nekoga (čeprav v svoji družini) pohvalimo, se mu zahvalimo, se mu opravičimo ali sprejmemo opravičilo. Božič je podoba tistih nadebudnih idej, ki se porajajo v človeku. Zato je prav, da jih že vnaprej ne zatrem, ker mi ne odgovarjajo, so drugačne ali celo po moji presoji slabe. Če bom tako ravnal, naj se ne čudim, če bodo ljudje v moji okolici apatični, brezvoljni in ne bodo imeli nobene ideje ... ampak saj nisem dopustil njihovega rojstva!