• Evlalija, sv., † 304, mučenka iz Meride v Španiji
• Gemellus, sv., 4. st., mučenec v Galatiji
• Gregor III., sv., † 741, papež
• Loretska Mati božja
• Maver, sv., prva st., mučenec v Rimu
• Peter Tecelano (Pettinaio), bl., † 1289, manjši brat v Sieni v Italiji
• Tomaž, sv., † 720, opat v Farfi v Italiji

• Bernard Marija Jezusov (Cesare Silvestrelli), bl., † 1911, pasijonist iz Rima
• Gorgonija, sv., † ok. 370, sestra sv. Gregorja Nazianškega
• Janez Didak (Juan Diego = Cuauhtlatoatzin), bl., † 1548, mehiški laik, samotar
• Leokadija, sv., † 304, devica in mučenka v Toledu v Španiji
• Liborij Wagner, bl., † 1631, iz Miilhausna v Nemčiji, duhovnik in mučenec
• Narcisa od Jezusa Martillo Moran, bl., † 1869, laikinja iz Ekvadorja, ki se je posvečala dobrodelnosti)
• Peter (Pierre) Fourier, sv., † 1640, redovnik
• Restitut, sv., † po 360, škof v Kartagini v Afriki
• Sirus, sv., 4. st., škof v Paviji v Italiji

• Brezmadežno spočetje Device Marije
• Elfrida, sv., 9. st., devica in mučenka
• Evharij, sv., 3. st., škof v Trierju v Nemčiji
• Evtihijan, sv., † 283, papež
• Makarij, sv., prva st., mučenec v Aleksandriji v Egiptu
• Patapij, sv., 7. st., menih v Carigradu
• Romarik, sv., † 653, opat v Remiremontu v Franciji
• Teobald, bl., † 1247, opat v Les Vaux de Cernay v Franciji

• Ambrož, sv., † 397, škof v Milanu in cerkveni učitelj
• Atenodor, sv., 4. st., mučenec v Siriji
• Boetij, sv., † 521, apostol Škotske
• Fara, sv., † 657, opatinja v Faremoutieru v Franciji
• Janez Molčavec, sv., † 559 ali 588, škof in puščavnik
• Marija Jožefa Rossello, sv., † 1880, redovna ustanoviteljica

• Abramij, sv., † ok. 557, škof v Kratiji, menih blizu Jeruzalema
• Apolinarij Tržaški, sv., 3. st., mučenec
• Azela, sv., † po 385, devica v Rimu
• Marija Karmen (Salles y Barangueras), bl., † 1911, redovna ustanoviteljica iz Madrida v Španiji
• Nikolaj (Miklavž), sv., † ok. 350, škof in dobrotnik
• Peter Pashazij, bl., † 1300, škof v Jaeni v Španiji, mučenec v Granadi

• Bartolomej Fanti, bl., † 1495, karmeličan
• Filip Rinaldi, bl., † 1931, duhovnik iz Turina
  Tretji naslednik Janeza Boska, ustanovitelj svetne ustanove don Boskovih prostovoljk. Obvezni god v salezijanskem koledarju.
  
  Delo ne more nadomestiti molitve, pač pa se lahko spremeni v molitev, toda le, če človek živi notranje življenje združenja z Bogom. (bl. Filip Rinaldi)

• Gerald, sv., † 1109, škof v Bragi na Portugalskem
• Janez, sv., 9. st., škof v Aziji
• Krispina iz Tagore, sv., † 304, mučenka
  Nekdaj je ob njej godoval tudi sv. Krispin.
  
  
• Saba (Sava) iz Mar Sabe, sv., † 532, opat, voditelj palestinskega meništva

• Adolf Kolping, bl., † 1865, apostol vajencev
  Rodil se je leta 1813 v kraju Kerpen pri Kölnu v revni družini, zato se ni mogel šolati in je postal čevljar. Kot čevljarski pomočnik je veliko potoval in videl, v kakšni stiski živijo rokodelski vajenci in pomočniki. Ob delu je študiral ter pri 32 letih postal duhovnik. Kmalu je s sodelavci v Kölnu ustanovil Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, nato še Dom za pomočnike, kjer so vajenci stanovali in se izobraževali. Njegov zgled s posnemali drugod po Nemčiji in po Evropi. Pri nas je njegov zgled posnemal Leon Vončina, ki je že leta 1855 ustanovil Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. V samostojni Sloveniji v Mariboru spet deluje Kolping društvo. Adolfa Kolpinga je papež sv. Janez Pavel II. leta 1991 razglasil za blaženega.

  Dejavna ljubezen ozdravlja vse rane, zgolj besede pa samo še večajo bolečine.
  
  Življenje, vedenje in vladanje mater v hiši, posebno do otrok, je odsvit vladanja Božje ljubezni v svetu.(Adolf Kolping)

• Ano, sv., † 1075, kölnski nadškof
• Barbara, sv., † ok. 306, mučenka
• Bernard, sv., † 1133, škof v Parmi v Italiji
• Janez Calabria, sv., † 1954, iz Verone v Italiji
  
  
• Janez Damaščan, sv., † 749, cerkveni učiteljJanez je priimek Damaščan dobil po mestu Damask, kjer se je rodil okoli leta 675 in je bilo pod arabsko oblastjo. Oče, vzoren kristjan, ki je tudi svojim otrokom posredoval versko vzgojo, je bil glavni davčni nadzornik. Nekaj let je to službo opravljal tudi Janez, dokler ni dal svetu slovo in se umaknil v samostansko selišče Mar Saba v ozki dolini pri Jeruzalemu. Tam je poglobil svoje asketsko in bogoslovno znanje in bil posvečen v duhovnika. Med bojem proti češčenju svetih podob je v svojih pisnih zagovorih odločno branil katoliški nauk. Pred smrtjo (leta 749) je svoje spise zbral in uredil.
  
  KOLEDAR: Sv. Janez Damaščan je bil v rimski bogoslužni koledar (na dan 27. 3.) uvrščen leta 1890. Leta 1969 pa so njegov god postavili na dan njegove smrti (4. 12.).
  
  ZAVETNIK: Sv. Janez Damaščan je zavetnik lekarnarjev (v Milanu), slikarjev ikon, študentov teologije (na Vzhodu).
  
  

  Podari mi besedo, ko bom odprl svoja usta, očisti in naredi mi zgovoren jezik z ognjenim jezikom svojega Duha, da me bo tvoja navzočnost venomer spremljala s pogledom. (sv. Janez Damaščan)
  

• Janez Nepomuk Tschiderer, bl., † 1860, škof v Brixnu v Italiji
• Kristijan, sv., † 1245, cistercijanski menih v Prusiji
• Maruta, sv., † pred 420, škof v Perziji
• Maver, sv., † 1070, škof v Pecsu na Madžarskem
• Melitij, sv., 4. st., škof v Sebastopolu v Pontu
• Osmund, sv., † 1099, škof v Salisburyju v Angliji
• Siran, sv., 7. st., opat v Saint Cyranu v Franciji
• Sola, sv., † 794, samotar v škofiji Eichstatt v Nemčiji

KOLEDAR PRED 1969:
Sv. Petra Krizologa, ki je bil nekdaj v koledarju na današnji dan, se po novem spominjamo 30. 7., dan pred dnem njegove smrti, ker takrat (31. 7.) goduje sv. Ignacij Lojolski.

 ČUK, Silvester. Svetnik za vsak dan. 2. knjiga. Prenovljena in dopolnjena izdaja - ČUK, Marko. Koper: Ognjišče, 2018, str. 319-320.

Tiskovna agencija Kongregacije za evangelizacijo narodov Fides je tudi letos, kakor vsako leto, objavila podatke o katoliški Cerkvi. Po teh podatkih je bilo leta 2011 vseh prebivalcev našega planeta skoraj sedem milijonov. Katoličani v tem številu predstavljajo 17% ali milijardo in dobrih dvesto tisoč. V primerjavi s prejšnjim letom je število katoličanov zraslo za skoraj 18 milijonov. Rast so zabeležili na vseh celinah, največ v Afriki (+ 8,047,000) in v Ameriki (+ 6.312,000), v Evropi pa za 822.000.

Prav tako je od prejšnjega leta naraslo število škofov, duhovnikov in stalnih diakonov na vseh celinah, razen v Evropi, kjer se je njihovo število zmanjšalo za 2.286.