Med ženskimi imeni je Doroteja na 145. mestu. Tako se je leta 2006 imenovalo 1459 1971: 895; 1994: 1382) oseb ženskega spola. Zanimanje za ime Doroteja je bilo največje v letih 1921–1960, po upadanju pa se v zadnjih desetletjih spet precej povečuje. Različice imena Doroteja so: Dora (1971: 719; 1994: 386; 2006: 406, 286. mesto), Dorica (2006: 142), Doris 547, 239. mesto), Darja (6266, 38. mesto), Rotija (17), Teja (2006: 2192, 118. mesto), Tea (1382, 148. mesto). Moška oblika imena Doroteja je Dorotej. Tako se je leta 2006 imenovalo 19 (1994: 15) oseb. Še bolj redka je oblika Tejo (12), pogostejša pa oblika Teo (2006: 370).

God:

• 6. februar

Med ženskimi imeni je Doroteja na 145. mestu. Tako se je leta 2006 imenovalo 1459 1971: 895; 1994: 1382) oseb ženskega spola. Zanimanje za ime Doroteja je bilo največje v letih 1921–1960, po upadanju pa se v zadnjih desetletjih spet precej povečuje. Različice imena Doroteja so: Dora (1971: 719; 1994: 386; 2006: 406, 286. mesto), Dorica (2006: 142), Doris 547, 239. mesto), Darja (6266, 38. mesto), Rotija (17), Teja (2006: 2192, 118. mesto), Tea (1382, 148. mesto). Moška oblika imena Doroteja je Dorotej. Tako se je leta 2006 imenovalo 19 (1994: 15) oseb. Še bolj redka je oblika Tejo (12), pogostejša pa oblika Teo (2006: 370).

Ime Doroteja izhaja iz grškega imena Dōrothéa, ki je ženska oblika imena Dōrótheos, slovensko Dorotej. Dōrótheos je zloženka iz grških besed dō'ron 'dar' in theós 'bog'. Iz istih sestavin je zloženo grško ime Theódōros, slovensko Teodor, samo v obrnjenem vrstnem redu. Pomensko in po sestavi imenu Teodor ustreza latinsko ime Deodatus, francosko Dieudonné, Daudet, slovenska ustreznica pa je Božidar.

Ime Doroteja je pri Angležih Dorothy, skrajšano Dolly; pri Nemcih Dorothea, skrajšano Dora, Doris, Dorle, Thea; pri Ircih manjšalnica Doreen; pri Rusih Dorofeja, skrajšano Darja; pri Čehih in Poljakih Dorota; pri Francozih Dorothée, manjšalno Dorette; pri Švedih Dorrit.

Doroteja (Rotija) je tudi ime svetnice in mučenke, ki je umrla leta 310 v mestu Cezareja v Kapadokiji (v koledarju 12. marca).

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Breda na 115. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 z imenom Breda poimenovanih 2288 (1971: 2462; 194: 2506) prebivalk Slovenije. Zelo redka je bila manjšalno-ljubkovalna oblika Bredica (2012:10).

God:

 na sv. Brigito

• 1. februar
• 23. julij

 pri imenu Frida (sv. Friderik):

• 3. marec
• 18. julij

 na god sv. Fridolina:

• 6. marec

Izvor imena Breda do zdaj ni zadovoljivo pojasnjen. Z izjemo ljudske pesmi manjkajo starejši zapisi. Prav tako imena Breda ne najdemo v drugih slovanskih in sosednjih jezikih. Nekateri jo povezujejo z imenom Brigita oziroma različico Brida ter z imenom Frida, nemško Friede (gl. J. Glonar, Slovar slovenskega jezika, str. 13), skrajšano obliko imena Friderika. Daljši obstoj tega imena pri nas dokazuje njegova prisotnost v slovenski ljudski pesmi, v kateri nastopa "mlada Breda". V 1. knjigi Štrekljevih Slovenskih narodnih pesmi so pod naslovom Nesrečna nevesta in s podnaslovom "Mlada Breda" pesmi od zaporedne številke 102. do 107. V njih se za nevesto pojavijo imena Bredka, Breda, mlada Breda, Brajda, Brajdica, enkrat Anjčka, v pesmih 105. in 107. pa nevesta ni imenovana.

Samo navidez je z imenom Breda povezan izraz breda 'težka strojnica ali lahki top italijanskega izvora'. Ta namreč izvira iz imena tovarne Breda, ki jo je leta 1886 v Milanu ustanovil inženir Ernesto Breda.

Glede na domnevno povezavo z imenoma Brigita, Frida se ime Breda v koledarju uvršča k imenu Brigita – 1. februarja Brigita Irska, devica († leta 523) in 23. julija Brigita (Birgita) Švedska, redovnica († leta 1373) ali k imenu Frida – 3. marca Friderik, nizozemski opat († leta 1175), 18. julija Friderik, nizozemski škof, mučenec († leta 838), 6. marca Fridolin, irski opat († okrog leta 600).

Luka je že tretje desetletje zelo popularno in modno ime. Tako se je leta 2006 imenovalo 8696 (1971: 399; 1994: 4801) oseb, kar ga je uvrščalo na 25. mesto. Precej manj pogoste ali zelo redke so različice Luc (13), Lucas (26), Lukas (104), Lukec (7), Lukež (manj kot 5).

God:
• 6. februar
• 7. februar
• 30. maj
• 18. oktober
• 24. november

Luka je že tretje desetletje zelo popularno in modno ime. Tako se je leta 2006 imenovalo 8696 (1971: 399; 1994: 4801) oseb, kar ga je uvrščalo na 25. mesto. Precej manj pogoste ali zelo redke so različice Luc (13), Lucas (26), Lukas (104), Lukec (7), Lukež (manj kot 5).

Ime Luka izhaja iz latinskega imena Lucas. To naj bi nastalo po krajšanju iz *Lucanus v pomenu 'kdor izhaja iz Lukanije', tj. pokrajine v južni Italiji. Po drugi razlagi ga podobno kot ime Lucius, slovensko Lucij z žensko obliko Lucija, povezujejo z latinsko besedo lux, v rodilniku lucis, v pomenu 'svetloba, svetlost, sijaj'. Prvotna in starejša oblika za latinsko Lucas je Lukež, zdaj prevladujoča Luka, poslovenjena Lukas. Skrajšana oblika Luc je lahko nastala tudi iz imena Lucij, medtem ko je ljubkovalno Luki večinoma samo klicna oblika.

Luka je angleško Luke, Lucas, francosko Luc, knjižno Lucas, češko Lukáš, Lukeš, hrvaško Luka, Luko. Iz imena Luka in njegovih različic so nastali priimki Lukač, Lukan, Lukas, Lukek, Lukež, Lukman, Lukovšek, Lukša, Lukšič itd., a tudi nekatera naselbinska imena, kot Lukačevci, Lukanja vas, Lukanja, Lukavci. Lukavski Vrh, Lukovica.

Iz nove zaveze je znan sveti Luka, apostol in evangelist (v koledarju 18. oktobra). Bil je spremljevalec sv. Pavla ter je napisal 3. evangelij in Apostolska dela. Njegova oznaka evangelista je vol, s katerim ga tudi upodabljajo. Po poklicu je bil zdravnik in velja za zavetnika zdravnikov, knjigovezov, zlatarjev, umetnikov, slikarjev ter živine, vremena itd. Po volu kot simbolu evangelista Luka se je Luka ali Lukež uveljavil kot zavetnik kmetov. Na to in na kmečka opravila kažeta reka Sv. Luka repo puka. Sv. Lukež repni pukež. V Sloveniji so štiri cerkve sv. Luka (Lukeža). Z Lukovim godom je povezan izraz lúkovščak 'oktober', a tudi reka Sv. Luka v roke huka in Sv. Luka sneg prikuka. Iz imen Luka in Matija je po ljudskoetimološkem preoblikovanju nastal izraz lukamatija 'lokomotiva'.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Hilda na 228. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 699 (1971: 1374; 1980: 1156; 1994: 969) ženskih oseb. Navedeni podatki kažejo, da je zanimanje za ime Hilda po letu 1971 zelo upadalo in da se je zato število oseb s tem imenom skoraj prepolovilo. To potrjujejo tudi podatki o vseh zdaj živih Hildah po obdobjih od obdobja do leta 1930 (91oseb) do konca leta 2011. Največ zdaj živih Hild je iz obdobij do leta 1960 (= 625), vse preostale (= 74) so iz obdobij upadanja do leta 1990, iz obdobij do konca leta 2011 pa ni nobene! Različice imena Hilda so: Elda (2012: 135, večinoma v obalno-kraški in goriški regiji), Ilda (30), Hildegarda (90) s pisno različico Hildegard (17).

God:
• 5. februar
• 20. april
• 17. september
• 17. november

Ime Hilda izhaja iz nemškega imena Hilda oziroma Hilde. Nemško Hilda običajno razlagajo kot skrajšano obliko nemških ženskih zloženih imen, ki vsebujejo starovisokonemško sestavino hiltja v pomenu 'boj', npr. Hildegard, Hildburg, Hildegunde, Hildrun, Hildraud, Hildrud ali Brunhilde, Klotilda, Krimhilda, Mathilde. Sestavino hiltja imajo tudi nemška moška zložena imena, npr. Hildibert, Hildibrand, Holdigrid, Hildigar, Hildiman, Hildowald, Hildiwin, Hildulf. Drugo sestavino nemškega ženskega imena Hildegard, tj. gard razlagajo iz starovisokonemškega gart 'ograja, plot'. Pri nas se uporablja Hildegarda z redkejšo različico Hildegard, na Koroškem v ljudskem izročilu Liharda.

V koledarju se ime Hilda pridružuje imenom Hildegarda, Hildegunda itd., iz katerih je lahko nastala po krajšanju. Tako se aprilska Hilda pridružuje imenu Hildegunda: 20. aprila sv. Hildegunda, nemška redovnica († 1188), v koledarju pa so 17. septembra Hildegarda, nemška opatinja († 1179), 17. novembra Hilda († 680) opatinja v Whithbyju v Anglijio; 5. februarja Liharda Kamenska, mati sv. Albuina (†990?). Liharda (tj. Hildegarda) je v Podjuni na Koroškem zamenjala sv. Agato (5. februarja). Po njej se imenujejo Lihardini kržeji (= Agatini hlebčki), tj. blagoslovljeni hlebčki (zdaj pomanjšani veliki kot orehi), ki jih v kamenski cerkvi na njen god po dopoldanskem cerkvenem opravilu mečejo v množico (Podrobno o tem N. Kuret, Praznično leto Slovencev, Druga knjiga, str. 540–543 itd.).

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Mladen na 148. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo z imenom Mladen poimenovanih 1284 (1971: 556; 1994: 1115) prebivalcev Slovenije. Med Različice imena Mladen so Mladenko (2012: 31), Mlađen (28), Mladan, Mladenče, Mladinko, Mladjan (5), Mladjo, Mladomir, Mladžan, Mlađan, Mlađo. Ženska oblika imena Mladen je Mladena (2012: 12) z različicami Mladenka (64), Mladja, Mladjenka (9), Mlađenka (7).

God:

na sv. Juvencija in Juvenala

• 8. februar
• 3. maj
• 2. julij

Ime Mladen je po izvoru slovansko. Tvorjeno je s priponskim obrazilom -en iz pridevnika mlad. Iz tega so v slovenskem jeziku izpeljani samostalniki, ki označujejo mlade ljudi: mladec, mladenič, mladenka, mladež, mladin, mladina, mladinec, mladinka. Pri nas imajo to ime in različice večinoma priseljenci s hrvaškega, srbskega in makedonskega jezikovnega področja nekdanje Jugoslavije ter njihovi potomci, sicer pa je tudi v Bolgariji, redko pri Čehih in Slovakih. Hrvaški etimolog P. Skok (Etimologijski rječnik II, str. 439) pri iztočnici mlad navaja imena Mladen, Mladin, Mlađen, Mladijen. Dodali bi lahko še priimek Mladenović, ki je nastal iz imena Mladen in je tvorjen s priponskim obrazilom ‑ić iz svojilnega pridevnika *Mladenov ter je prvotno pomenil 'Mladenov sin'. Na slovenskem ozemlju je v 9. do 10. stoletju v Čedadskem evangeliju zapisana Mlada, neka romarka, ki je obiskala štivansko božjo pot. Pri nas zdaj ime Mlada statistično ni izkazano. Po F. Miklošiču (Die Bildung der slavischen Personennamen, str. 77) so iz imen s sestavino mlad tvorjena krajevna imena , kot češka Mladějov, Mladěnovice, Mladoňov, Mladotice, Mladostov, Mladikov, Mladkov, Mladoševice itd., v poljščini Młodziejowice.

V koledarju se ime Mladen z različicami uvršča k imenoma Juvencij in Juvenal: 8. februarja Juvencij, maloazijski škof († leta 397); 3. maja Juvenal, maloazijski škof († leta 376) in 2. julija Juvenal, jeruzalemski patriarh (5. stol.).

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Feliks na 220. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2016 z imenom Feliks poimenovanih 643ꜜ (2010: 782; 2008: 816; 1994: 1255; 1971: 1804) oseb. Različici: Felix (17), Felko. Ženska oblika: Feliksa.

30. december: sv. Feliks I. papež

God:
• 1. januar
• 6. januar
• 14. januar
• 12. februar
• 1. marec
• 8. marec
• 2. maj
• 16. maj
• 18. maj
• 30. maj
• 31. maj
• 14. junij
• 10. julij
• 12. julij
• 15. julij
• 29. julij
• 1. avgust
• 14. avgust
• 30. avgust
• 22. september
• 8. oktober
• 6. november
• 30. december

Ime Feliks izhaja iz latinskega imena Felix. To je nastalo iz latinskega pridevnika felix, v rodilniku felicis, ki pomeni 'ploden, rodoviten; uspešen, srečen, blažen; srečenosen; slasten, zdravilen'. Enak izvor imata imeni Felicijan (manj kot 5) in Felicita (2016: 45; 2010: 50). Po nekdanjem pomenu je z imenom Feliks sorodno tudi ime Fortunat (2016: 33; 2010: 39), latinsko Fortunatus, ki ga razlagajo iz latinskega pridevnika fortunatus 'srečen, blažen; premožen, bogat'. Pomensko ustrezno slovensko ime za ime Feliks je Srečko, ki je tvorjen iz imenske podstave srečen s priponskim obrazilom  ko. Z imenom Srečko je bilo 1. 1. 2016 poimenovanih 4.401 (2010: 4.677) oseb, kar je pomenilo 59. mesto med moškimi imeni. Precej bolj redka je bila ženska oblika Srečka: (2016: 40 oseb).

Iz imena Feliks in njegovih različic so nastali priimki Fele, Feletič, Felič, Felc, Feliks, Fale, Faleš. Sveti Feliks vojščak je tudi v slovenski ljudski pesmi.

Feliks je ime mnogih svetnikov; 23 jih najdemo v našem seznamu svetnikov (Leto svetnikov):

• Feliks, sv., † 580, škof v Bourgesu v Franciji (1. januar)
• Feliks, sv., † 582, škof v Nantesu v Franciji (6. januar)
• Feliks iz Nole, sv., † ok. 260, duhovnik, spoznavalec vere (14. januar)
• Feliks, sv., † 1038, opat v samostanu Rhuys v Bretaniji (12. februar)
• Feliks III., sv., † 492, papež (1. marec)
• Feliks, sv., † 648, škof v Dumvichu v Angliji (8. marec)
• Feliks, sv., 4. st., diakon in mučenec v Sevilli v Španiji (2. maj)
• Feliks in Genadij, sv., prva st., mučenca v Afriki (16. maj)
• Feliks, sv., † 2,99, mučenec iz Salone v Dalmaciji (18. maj)
• Feliks (Srečko) Kantališki, brat Deogratias, sv., † 1587, italijanski kapucin (18. maj)
• Feliks, sv., 3. st., rimski mučenec (30. maj)
• Feliks, sv., † 853, mučenec v Kordobi v Španiji (Anastazij, Feliks in Digna) - (14. junij)
• Feliks in Filip, sv., prva st., mučenca v Rimu (10. julij)
• Feliks, sv., † 303, mučenec (Nabor in Feliks) - (12. julij)
• Feliks in drugi, sv., † 303, mučenci v severni Afriki, † 303 (15. julij)
• Feliks, sv., prva st., mučenec v Rimu (29. julij)
• Feliks, sv., 4. st., mučenec v Španiji (1. avgust)
• Feliks in Fortunat, sv., 2./3. st. ?, mučenca iz Vicenze in Ogleja (14. avgust)
• Feliks in Adavkt, sv., † ok. 304, mučenca v Rimu (30. avgust)
• Feliks IV., sv., † 530, papež (22. september)
• Feliks, sv., † ok. 390, škof v Como v Italiji (8. oktober)
• Feliks, sv., prva st., mučenec v Numidiji (6. november)
• Feliks I., sv., † 274, papež (30. december)

... in enega blaženega

• Feliks iz Nicosije, bl., † 1787, kapucin na Siciliji (31. maj)

Med najpogostejšimi moškimi imeni je Vincenc na 123. mestu. Konec leta 2008 je bilo s tem imenom poimenovanih 1709 (1971: 1480; 1994: 2574) oseb. Različice: Cenc, Cencek, Cenko (vse zelo redke, večinoma klicne), Cene (2008: 68; 1994: 40; 1971: 24), Vinko (2008: 3349; 1994: 4203; 1971: 8651). Ženske oblike: Vincencija (2008: 94; 1994: 126; 1971: 152), Vinka (2008: 171; 1971: 57), Cenka (2008: 5).

^{30. december: sv. Vincencija Lopez Vicuna}
God:
• 22. januar
• 8. marec
• 5. april
• 24. maj
• 14. julij
• 25. september
• 27. september
• 27. oktober

Vincenc z daljšo različico Vincencij izhaja iz latinskega imena Vincentius. To se povezuje z latinsko besedo vincens, v rodilniku vincentis v pomenu 'zmagujoč'. Vincencu je po nekdanjem pomenu zelo blizu ime Viktor, ki ga razlagajo iz latinskega victor 'zmagovalec'. Imenoma Vincenc in Viktor ustreza slovensko Zmagoslav, skrajšano Zmago.

Ime Cene je nastalo po krajšanju iz imena Vincenc. Tvorjeno je s končnico  e, ki pomeni 'manjšalnost in (ali) ljubkovalnost'. S končnico  ko sta po krajšanju iz imena Vincenc tvorjeni imeni Cenko in Vinko. Ime Cenc je prav tako nastalo po krajšanju iz imena Vincenc, medtem ko je ime Cencek ljubkovalna tvorjenka na  ek iz imena Cenc.

V koledarju je 27. septembra Vincenc Pavelski, redovni ustanovitelj lazaristov (u. leta 1660). V njem so še: 22. januarja Vincenc, španski diakon, mučenec (u. 304), 8. marca Vincenc Kadlubek, poljski škof (u. 1223), 5. aprila Vincenc Ferrer, španski duhovnik (u. 1419), 24. maja Vincenc Lerinski, galski mučenec (u. pred 450), 14. julija Vincenc Madelgaire, belgijski spokornik (u. 677), 27. okt. Vincenc, španski mučenec (u. 303).

Ime Tomaž je med najpogostejšimi moškimi imeni na 14. mestu. Leta 2006 se je tako imenovalo 11.479 oseb. Manj pogoste so bile različice Thomas (115), Tom (208), Toma (30), Tomas (144), Tomi (488), Tomo (547). Oblika Tomažek je ljubkovalna in v glavnem klicna oblika.

^{29. december: Tomaž Becket}
God:
• 11. januar
• 28. januar
• 22. marec
• 1. april
• 22. junij
• 23. junij
• 3. julij
• 1. avgust
• 2. avgust
• 25. avgust
• 8. september
• 25. oktober
• 24. november
• 10. december
• 12. december
• 29. december

Tomaž je svetopisemsko ime. Izhaja iz latinskega imena Thomas, to pa tako kot grško Thōmás iz aramejskega Toma z nekdanjim pomenom 'dvojček'.

Iz imena Tomaž in različic so nastali priimki, npr. Tomažič, Tomažin, Tomažinčič, Tomc, Tomlje, Tomše, Tomšič.

Tomaž je ime več svetnikov. Zelo znan je svetopisemski Tomaž, ki je bil eden od dvanajsterih Jezusovih apostolov (v koledarju 3. julija). Ni verjel, da je Jezus vstal od mrtvih in se je hotel o tem sam prepričati z dotikom. Zato je dobil vzdevek neverni Tomaž. Danes tako imenujemo človeka, ki česa ne verjame. Decembrski je Tomaž Becket, nadškof v Canterburyju in mučenec (god 29. decembra). V njegovi stolnici ga je leta 1170 dal umoriti angleški kralj Henrik II. Zelo znan je tudi Tomaž Akvinski iz 13. stoletja (v koledarju 28. januarja), dominikanec in znan predstavnik sholastike. V koledarju je 22. junija še Tomaž More, angleški humanist in državnik (1478–1535), avtor znamenite Utopije, mučenec vesti in zgled značajnosti. Henrik VIII. ga je dal umoriti. Film o njem se imenuje Človek za vse čase. Svetemu Tomažu v čast so pri nas sezidali 34 cerkva.

Ime Tomaž je tudi v slovenski ljudski pesmi, in to v ljudskih posmehuljah.