• Bartolomej Fanti, bl., † 1495, karmeličan
• Filip Rinaldi, bl., † 1931, duhovnik iz Turina
  Tretji naslednik Janeza Boska, ustanovitelj svetne ustanove don Boskovih prostovoljk. Obvezni god v salezijanskem koledarju.
  
  Delo ne more nadomestiti molitve, pač pa se lahko spremeni v molitev, toda le, če človek živi notranje življenje združenja z Bogom. (bl. Filip Rinaldi)

• Gerald, sv., † 1109, škof v Bragi na Portugalskem
• Janez, sv., 9. st., škof v Aziji
• Krispina iz Tagore, sv., † 304, mučenka
  Nekdaj je ob njej godoval tudi sv. Krispin.
  
  
• Saba (Sava) iz Mar Sabe, sv., † 532, opat, voditelj palestinskega meništva

• Adolf Kolping, bl., † 1865, apostol vajencev
  Rodil se je leta 1813 v kraju Kerpen pri Kölnu v revni družini, zato se ni mogel šolati in je postal čevljar. Kot čevljarski pomočnik je veliko potoval in videl, v kakšni stiski živijo rokodelski vajenci in pomočniki. Ob delu je študiral ter pri 32 letih postal duhovnik. Kmalu je s sodelavci v Kölnu ustanovil Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, nato še Dom za pomočnike, kjer so vajenci stanovali in se izobraževali. Njegov zgled s posnemali drugod po Nemčiji in po Evropi. Pri nas je njegov zgled posnemal Leon Vončina, ki je že leta 1855 ustanovil Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. V samostojni Sloveniji v Mariboru spet deluje Kolping društvo. Adolfa Kolpinga je papež sv. Janez Pavel II. leta 1991 razglasil za blaženega.

  Dejavna ljubezen ozdravlja vse rane, zgolj besede pa samo še večajo bolečine.
  
  Življenje, vedenje in vladanje mater v hiši, posebno do otrok, je odsvit vladanja Božje ljubezni v svetu.(Adolf Kolping)

• Ano, sv., † 1075, kölnski nadškof
• Barbara, sv., † ok. 306, mučenka
• Bernard, sv., † 1133, škof v Parmi v Italiji
• Janez Calabria, sv., † 1954, iz Verone v Italiji
  
  
• Janez Damaščan, sv., † 749, cerkveni učiteljJanez je priimek Damaščan dobil po mestu Damask, kjer se je rodil okoli leta 675 in je bilo pod arabsko oblastjo. Oče, vzoren kristjan, ki je tudi svojim otrokom posredoval versko vzgojo, je bil glavni davčni nadzornik. Nekaj let je to službo opravljal tudi Janez, dokler ni dal svetu slovo in se umaknil v samostansko selišče Mar Saba v ozki dolini pri Jeruzalemu. Tam je poglobil svoje asketsko in bogoslovno znanje in bil posvečen v duhovnika. Med bojem proti češčenju svetih podob je v svojih pisnih zagovorih odločno branil katoliški nauk. Pred smrtjo (leta 749) je svoje spise zbral in uredil.
  
  KOLEDAR: Sv. Janez Damaščan je bil v rimski bogoslužni koledar (na dan 27. 3.) uvrščen leta 1890. Leta 1969 pa so njegov god postavili na dan njegove smrti (4. 12.).
  
  ZAVETNIK: Sv. Janez Damaščan je zavetnik lekarnarjev (v Milanu), slikarjev ikon, študentov teologije (na Vzhodu).
  
  

  Podari mi besedo, ko bom odprl svoja usta, očisti in naredi mi zgovoren jezik z ognjenim jezikom svojega Duha, da me bo tvoja navzočnost venomer spremljala s pogledom. (sv. Janez Damaščan)
  

• Janez Nepomuk Tschiderer, bl., † 1860, škof v Brixnu v Italiji
• Kristijan, sv., † 1245, cistercijanski menih v Prusiji
• Maruta, sv., † pred 420, škof v Perziji
• Maver, sv., † 1070, škof v Pecsu na Madžarskem
• Melitij, sv., 4. st., škof v Sebastopolu v Pontu
• Osmund, sv., † 1099, škof v Salisburyju v Angliji
• Siran, sv., 7. st., opat v Saint Cyranu v Franciji
• Sola, sv., † 794, samotar v škofiji Eichstatt v Nemčiji

KOLEDAR PRED 1969:
Sv. Petra Krizologa, ki je bil nekdaj v koledarju na današnji dan, se po novem spominjamo 30. 7., dan pred dnem njegove smrti, ker takrat (31. 7.) goduje sv. Ignacij Lojolski.

 ČUK, Silvester. Svetnik za vsak dan. 2. knjiga. Prenovljena in dopolnjena izdaja - ČUK, Marko. Koper: Ognjišče, 2018, str. 319-320.

Tiskovna agencija Kongregacije za evangelizacijo narodov Fides je tudi letos, kakor vsako leto, objavila podatke o katoliški Cerkvi. Po teh podatkih je bilo leta 2011 vseh prebivalcev našega planeta skoraj sedem milijonov. Katoličani v tem številu predstavljajo 17% ali milijardo in dobrih dvesto tisoč. V primerjavi s prejšnjim letom je število katoličanov zraslo za skoraj 18 milijonov. Rast so zabeležili na vseh celinah, največ v Afriki (+ 8,047,000) in v Ameriki (+ 6.312,000), v Evropi pa za 822.000.

Prav tako je od prejšnjega leta naraslo število škofov, duhovnikov in stalnih diakonov na vseh celinah, razen v Evropi, kjer se je njihovo število zmanjšalo za 2.286.

• Birin, sv., † ok. 650, škof v Dorcestru v Angliji
• Edvard Coleman, bl., † 1678, mučenec v Londonu v Angliji
• Frančišek Ksaver (Javier), sv., † 1552, zavetnik misijonov
• Galgan, sv., † 1181, samotar v Sieni v Italiji
• Janez Almond, sv., † 1612, mučenec v Angliji (3. december, god 25. oktober)
• Janez Nepomuk Tschiderer, bl., † 1860, škof v Brixnu v Italiji (3. december, god 4. december)
• Kasijan, sv., † 298, mučenec
• Lucij, sv., 5./6. st., škof v Churu v Švici
• Sofonija, sv., † 586 pr. Kr., prerok
  Prerok Sofonija napoveduje Božjo kazen judovskemu ljudstvu, ker ni zvesto Bogu, na koncu pa obljublja rešitev in obnovo.
  Gospod Bog je v tvoji sredi, tvoj močni rešitelj. (Sof 3,17)
• Teodor, sv., 4. st., mučenec v Aleksandriji

• Bibijana (Vivijana), sv., † 363, mučenka
• Blanka, sv., † 1252, francoska kraljica, rojena v Španiji
• Janez Ruysbroek, bl., † 1381, klicar k verski obnovi
• Kromacij, sv., † 407/408, oglejski škof
• Marija Angela Astorch, bl., 11665, predstojnica redovnic kapucink iz Barcelone
• Natalija iz Nikomedije, sv., 4. st., mučenka, žena sv. Hadrijana
• Pimenij, sv., prva st., mučenec v Rimu
• Rafael Chylinski, bl., † 1741, poljski duhovnik, manjši brat
• Silverij, sv., † 537, papež (2. december, god 20. junij)

• Agerik, sv., † 588, škof v Verdunu v Franciji
• Anton Bonfadini, bl., † 1482, manjši brat v Cotignoli v Italiji
• Edmund Campion, sv., † 1581, angleški mučenec
• Eligijj sv., † 660, škof
• Janez Beche (Tomaž Marshall), bl., † 1539, opat in mučenec v Colchestru v Angliji
• Karel de Foucauld, † 1916, duhovni pisatelj
• Leoncij, sv., † 433, škof v Frejusu v Franciji
• Marija Klementina Nengapeta Anuarite, bl., † 1964, zairska mučenka
• Nahum, sv., † pred 612 pr. Kr., prerok
• Rihard Langley, bl., † 1586, mučenec v Yorku v Angliji

Pregovor lepo pravi: »Kdor poje, dvakrat moli.« Če pri maši ne pojemo, mi nekaj manjka. V naši župniji ob nedeljah pojejo samo na koru in sicer take pesmi, ki jih mi ne znamo. Po drugih župnijah v okolici pri maši veliko poje vsa cerkev. Kakšna so cerkvena navodila? (Marcela)

Konstitucija o svetem bogoslužju, ki je prvi dokument drugega vatikanskega koncila, posveča šesto poglavje cerkveni glasbi in petju. Tam omenja gregorijansko petje (koral), ki rimska Cerkev daje prvo mesto. Za večglasno (zborovsko) petje pravi, "naj se ne izključuje iz liturgičnih opravil". Na tvoje vprašanje, kakšna so cerkvena navodila glede ljudskega petja pri bogoslužju, ta dokument jasno odgovarja: »Ljudsko nabožno petje je treba skrbno gojiti, da se bodo pri pobožnostih in svetih opravilih ter pri samih liturgičnih dejanjih mogli po pravilih in določbah rubrik razlegati tudi glasovi vernikov« (B 118). Odlok o splošni ureditvi Rimskega misala (2002) glede petja pri bogoslužju naroča, da si je treba za petje pri mašnem opravilu "zelo prizadevati, v skladu z značajem naroda in zmožnostmi vsakega svetega zbora" (40). Značaju Slovencev je petje 'v krvi', zato je prav, da po naših župnijah gojimo (tudi) ljudsko petje. (sč)

Tako je prosil argentinski teniški igralec Juan Martin Del Potro, potem ko so ga okradli na pariški železniški postaji in mu med drugim vzeli tudi rožni venec, ki ga je blagoslovil papež Frančišek. Zanj je bila velika čast, da je imel ta molek. »Odvzeli so mi del življenja. Ne morem misliti na to. Zelo me boli. Sedaj ne morem več nanj moliti, a spomin na dan, ko sem se srečal s papežem Frančiškom, mi ne more nihče vzeti.«

»Na železniški postaji sem se obrnil, ko me je nekdo prosil za avtogram in takrat so me okradli,« je pojasnil Del Potro, teniški igralec, ki trenutno zavzema 5. mesto na ATP lestvici najboljših teniških igralcev sveta. Že večkrat je dal vedeti, da je iskren vernik in da vera pomeni važno mesto v njegovem življenju. Teniškemu igralcu je molek poklonil papež na avdienci v času teniškega turnirja v Rimu, na katerem je sodeloval. Tako Del Potro, kakor papež izhajata iz Argentine. Ker igralcu rožni venec veliko pomeni, je prek televizijskih kamer sporočil tatu: »Samo to želim – prosim te, vrni mi rožni venec. Tega sem vedno nosil s seboj. Vzemi druge stvari, prosim te samo, da mi vrneš rožni venec. Brez tega osebnega papeževega daru, ki mi veliko pomeni, težko igram na tako velikem in pomembnem turnirju,« je dejal Del Potro, ko je v začetku novembra sodeloval v Londonu na zaključnem turnirju najboljše osmerice (teniški Masters).