Svetovni dan pošte
Naj bo povod za obisk Muzeja pošte in telekomunikacij Svetovni dan pošte, ki ga od leta 1969 praznujemo 9. oktobra. Dan je posvečen ustanovitvi Svetovne poštne zveze leta 1874. V zvezo, s sedežem v Švici, je vključenih 192 držav, od leta 1992 tudi Slovenija.
Vrnitev poštnega roga
Muzej pošte in telekomunikacije je bil ustanovljen leta 1985 kot dislocirani oddelek Tehniškega muzeja Slovenije, ko je svoje domovanje našel v prostorih graščine v Stari Loki. Svoje prve zbirke je predstavil javnosti 27. maja 1988. V Starološkem gradu je deloval do leta 2008, nakar se je preselil v Polhov Gradec, v tamkajšnjo graščino.
Za krajane Polhovega Gradca ima preselitev muzeja prav poseben pomen, saj se v njihov kraj vrača poštni rog. Ta je bil nekoč last družine Tomšič iz Polhovega Gradca, ki je imela od leta 1869 v zakupu pošto v Polhovem Gradcu.
Muzej pošte in telekomunikacij, Polhov Gradec 61, 1355 Polhov Gradec, tel.: 01 364 00 83, spletna stran www.tms.si
Odpiralni čas muzeja: torek – petek: 10.00–17.00, 24. 12. in 31. 12.: 10.00–13.00, nedelja in prazniki: 10.00–17.00. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto, zaprto tudi 1. 11., 25. in 26. 12, 1. 1. in na veliko noč.
Preizkušnja. Kako pomembna beseda! Mar ni celo naše življenje ena sama preizkušnja? In v vsakdanjem življenju se kar naprej srečujemo z nekimi manjšimi ali večjimi preizkušnjami, ki so pravzaprav le posamezni delčki te velike življenjske preizkušnje! Te splošne življenjske preizkušnje si ne izberemo sami. Postavljeni smo vanjo, z rojstvom, kot zelo nebogljena bitja.
In kako se sprprijemamo s preizkušnjami?
Energija je za človeka bistvenega pomena. Skozi čas se je naučil izkoriščati energijo ognja, vetra, vode, vse do parnega stroja in ne nazadnje virov, ki so skriti globoko v zemlji, ter seveda elektrike. Med sodobne energente spada tudi plin, ki ga delimo na zemeljski in na utekočinjen naftni plin. In ravno z utekočinjenim naftnim plinom se ukvarjajo v podjetju Butan plin.
Kaj je UNP?
Utekočinjeni naftni plin (UNP) je čist in vsestransko uporaben energent ter okolju najprijaznejše fosilno gorivo. Tehnično gledano je to propan ali mešanica plinov propana ter butana, ki jih pridobivamo pri destilaciji surove nafte ali pri čiščenju zemeljskega plina. Utekočinjeni naftni plin je plin brez barve in vonja. Da bi ga lažje zaznali, mu je dodan odorant, ki mu daje značilen vonj. UNP ima visoko kurilno vrednost, tako denimo 1 kilogram propana proizvede toliko energije kot 6 kilogramov drv oziroma toliko kot 2 kilograma premoga ali 1,33 litrov kurilnega olja. Ker pri izgorevanju ne nastajajo pepel in trdi delci, velja UNP skupaj z zemeljskim plinom za najčistejši in okolju najprijaznejši vir energije.
Verujem v Svetega Duha; sveto katoliško Cerkev,
Credo in Spíritum Sanctum, sanctam Ecclesiam cathólicam,
Petek, 13. september
God sv. Janeza Zlatoustega (ok. 346–407) je danes, jaz pa sedim v vinski kleti sredi sodov in ob poslušanju najlepše pesmi Franovega očeta ter ob dogodkih, ki so (pri)zadeli Cerkev na Slovenskem, premišljujem besede današnjega godovnika: »O Jezus, daj da bo naše življenje vredno milosti in resnice, ki smo jo prejeli; in kakor jo je potrebno oznanjati povsod, tako naj bo tudi naše življenje vedno v skladu z njo.« Ja, biti v skladu z Resnico – biti z Njo v sozvočju, da lahko Sveti Duh (pre)budi v meni in v tebi, ki bereš te vrstice (midva sva Cerkev!), tisto vznemirjajoče brbotanje, ki ga kot najlepšo pesem Franovega očeta poslušam iz sodov, ko vre mošt v mlado vino. Rane sorte grozdja so dozorele, včeraj smo trgali ranino in rizvanec, danes se že oglašata in napovedujeta nov letnik žlahtnega vina.
Vse na tem svetu zori: otrok dozori in preraste v mladeniča, grozdje v vino ... a poprej mora zavreti – v vročekrvni mladosti, v vrelem moštu ... Kvasi se, da se lahko prerodi in končno zbistri v življenjsko novost. – Tudi Cerkev! Njena zunanja struktura je le posoda – je le tempelj, v katerem mora prebivati Sveti Duh ... in če v njej prebiva, potem je v njej slišati zame najlepšo pesem: vznemirjajoče brbotanje, ki napoveduje novost. »Cerkev je Božja hiša, kraj njegove prisotnosti,« pravi papež Frančišek. »V njej lahko najdemo in srečamo Gospoda. Cerkev je tempelj, kjer prebiva Sveti Duh, ki jo oživlja, vodi in podpira. /.../ Cerkev ni narejena iz materialnih kamnov, ampak iz živih kamnov in ti smo mi!« Sleherna sprememba, ki se dogodi v Cerkvi, se začne pri meni – v moji odprtosti Svetemu, da me lahko prekvasi v novo stvar. »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo« (2 Kor 5, 17).
Večkrat sem morala biti pisec, režiser, scenograf in kostumograf v eni osebi.
Zora Tavčar
»Imeti umetnika v hiši, pomeni, da mora nekdo drug postoriti nekatere druge nujne stvari namesto njega,« večkrat ponavlja Zora Tavčar. Kljub temu, da je žena znanega pisatelja Alojza Rebule in je, po njenih besedah, morala postoriti številne stvari, nujne za dom, je bila dejavna na različnih področjih: od pisateljevanja, prevajanja do dramatiziranja ter pedagoškega in mentorskega dela. Nekaj literarne žilice je podedovala. Ob visokem življenjskem jubileju nam je spregovorila o svojem rojstnem kraju, rodu, razgibanem življenju in pisateljevanju.
OSEBNA IZKAZNICA
Zora Tavčar se je rodila v Loki pri Zidanem Mostu leta 1928. Zaradi vojne se je šolala v različnih krajih od domače vasi prek Maribora, Dunaja, Brežic do Ljubljane, kjer je tudi končala študij slavistike in primerjalne književnosti. Menjavanje okolij jo je prisililo v iznajdljivost in učenje vedno novih stvari. To ji je prišlo še kako prav, ko se je poročila s pisateljem Alojzom Rebulo in se preselila v Trst, kjer sta si ustvarila družino in kjer se je vključila v vzgojno in kulturno življenje. Sedaj s svojim možem preživlja pokoj v rodni Loki.
Napisala je več knjig leposlovja, več knjig za otroke, tri zanimive knjige pogovorov z znanimi Slovenci, več radijskih iger... Za Ognjišče je napisala knjigo o ženskih imenih
Poklical si me po imenu, izbrala in s scenskimi napotki priredila knjigo šestih iger z versko tematiko Savlov demon svojega moža Alojza Rebulo. Skupaj z možem sta za našo založbo prevedla tudi knjigo o sveti Klari Asiški.

priloga
Marija v novi zavezi
komentiramo
Za rdečo kuliso
dogodek
Stična mladih 2013
Gilbert Keith Chesterton, angleški pisec, esejist, novinar in apologet bi lahko postal novi svetnik katoliške Cerkve. Škof iz Northamptona namreč išče duhovnika, ki bi prevzel proces za razglasitev za blaženega tega znanega spreobrnjenca in pisca, zlasti popularnega v ZDA.
Chesterton, katerega razglasitev za blaženega je podpiral tudi papež Frančišek še kot buenosaireški nadškof, je bil znan po veliki ljubezni do sveta in užitkov, ki jih ta nudi, a ne v hedonističnem smislu. Znan je njegov izrek »Najboljši način, da se Bogu zahvalimo za burgundca je, da ga ne popijemo preveč«. Še bolj pa je bil znan po svojem "veselju, ponižnosti in dobroti". S temi lastnostmi so pisca 80 knjig, 200 kratkih zgodb in 4.000 esejev označevali njegovi sodobniki. Nekaj Chestertonovih del imamo prevedenih tudi v slovenščino.
- Amat, sv., † 1095, škof v Nuscu v Italiji
- Anton, sv., prva st., mučenec v Piacenzi v Italiji
- Felicija Meda, bl., † 1444, klarisa v Pesaru v Italiji
- Gregorij Razsvetlitelj, sv., † ok. 328, ustanovitelj armenske Cerkve
- Hieronim, sv., † 420, cerkveni učitelj
- Honorij, sv., † 653, škof v Canterburyju v Angliji
- Ismidon, sv., † 1115, škof v mestu Die v Franciji
- Mihael, sv., † 992, prvi kijevski škof
- Simon, sv., † ok. 1080, grof in nato menih v Franciji
Podkategorije
Svetnik dneva
Danes godujejo
![]() |
FELIKS, Felicijan, Felko, Srečko, Srečo, sorodno: Beat, Fortunat, Makarij; FELICIJA, Felicijana, Felicita, Srečka |
![]() |
SREČKO, Feliks, Felicijan, Felko, Srečo, sorodno: Beat, Fortunat, Makarij |
![]() |
ERIK, Eric, Erich, Erih; ERIKA |
![]() |
ERIKA; ERIK, Eric, Erich, Erih |
![]() |
KRISTIJAN, Chris, Christian, Kris, Kristan, Kristian, Krsto, Risto, Tijan; KRISTIJANA, Kristina, Kristjana, Tija, Tijana |